Čakanje na delo je izreden dogodek, ki se pojavlja pri delodajalcih takrat, ko delavcu krajši čas ne morejo zagotoviti dela. Zakon za tak čas jasno določa, da delavcu pripada nadomestilo. Nadomestilo znaša 80 % od osnove (povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev). 
V kolikor bi za obdobje čakanja plan dopustov že prej predvidel, da bo delavec na dopustu, potem je razumljivo, da bo najprej izrabil dopust. Če po koncu dopusta dela še vedno ne bo, pa bo nanj čakal. V kolikor bi v tem terminu delavec sam predlagal dopust, ga bo seveda tudi izrabil.
Povsem neprimerno pa bi bilo, da bi delodajalec delavcu prisilno odredil dopust v obdobju, ko zanj nima dela. Ali pa, da bi za čas čakanja na delo delavcu obračunal dopust namesto nadomestila za čakanje na delo. Na ta način bi bila delavcu prikrajšana dejanska pravica do dopusta.
Še tekst iz zakona:
138. člen ZDR-1
»(1) Če delodajalec začasno, vendar najdlje za čas šestih mesecev v posameznem koledarskem letu, ne more zagotavljati dela delavcem, lahko z namenom ohranitve zaposlitve pisno napoti delavca na čakanje na delo doma. Pisna napotitev se lahko pošlje delavcu tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.
(2) V primeru čakanja na delo ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov osnove iz sedmega odstavka prejšnjega člena in dolžnost, da se odzove na poziv delodajalca na način in pod pogoji, kot izhaja iz pisne napotitve.
(3) V času čakanja na delo v skladu s prvim odstavkom tega člena, se je delavec dolžan izobraževati v skladu s 170. členom tega zakona. V primeru iz prejšnjega stavka ima delavec pravico do povračila stroškov v zvezi z delom v skladu s 130. členom tega zakona.«
V kolikor bi na to temo imeli še dodatna vprašanja, nam jih lahko zastavite v naši rubriki Vprašanja iskalcev.
Alojz Šket
