29.11.2024
Z opredelitvijo pravice do odklopa v Zakonu o delovnih razmerjih, se je delodajalcem naložila obveznost sprejetja ustreznih ukrepov, ki delavcem omogočajo pravico do odklopa. ZDR-1 sicer navaja ureditev pravice v kolektivnih pogodbah, vendar pa večina kolektivnih pogodb tega ni uredila, prav tako je še vedno veliko število delodajalcev, ki jih ne zavezuje nobena kolektivna pogodba. Zaradi nastale situacije so mogli delodajalci po lastni presoji urediti navedeno pravico.
Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije in Kolektivna pogodba za časopisno informativne, založniške in knjigotrške dejavnosti pa sta pravico do odklopa uredili oziroma usmerili delodajalce k usmeritvi.
Kolektivna pogodba za časopisno informativne, založniške in knjigotrške dejavnosti v 22.a členu navaja:
Pravica do odklopa
(1) Delodajalci z namenom učinkovitega uresničevanja pravice delavcev do ločenosti poklicnega in zasebnega življenja, priznavajo pravico delavcem, da jim v času izrabe počitka in v času upravičenih odsotnosti z dela, niso dolžni biti na razpolago.
(2) Delodajalci v zvezi s pravico delavcev do odklopa zagotavljajo naslednje ukrepe:
(3) Dodatni ali drugačni ukrepi za zagotovitev pravice do odklopa iz drugega odstavka tega člena se določijo v kolektivni pogodbi pri delodajalcu oziroma s splošnim aktom delodajalca, če pri delodajalcu ni organiziranega sindikata.
Kolektivna pogodba za zavarovalstvo v 19.a členu navaja:
Pravica do odklopa
(1) Delodajalec mora delavcem zagotoviti pravico do odklopa v času trajanja delavčeve izrabe pravice do počitka oziroma v času opravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom delodajalca. V tem času delavec ni dolžan biti na razpolago delodajalcu, razen v primeru izrednih ali nujnih situacij. V primeru nujne ali izredne situacije delodajalec delavca kontaktira po telefonu.
(2) Izredna ali nujna situacija je npr. okvara delovnih sredstev, izvedba nujnih delovnih postopkov ali višja sila, ko je nujno, da delavec poda informacijo ali opravi določeno delo, da se odvrne škoda ali zagotovi varnost ljudi in premoženja ali zagotovi nemoten delovni proces, kar vse se lahko konkretneje opredeli v podjetniški kolektivni pogodbi oziroma s splošnim aktom delodajalca.
(3) Delavca v primeru nedosegljivosti ne smejo doleteti negativne posledice.
(4) Delodajalec bo za uresničevanje pravice do odklopa izvajal naslednja ukrepa: ozaveščanje delavcev o pravici do odklopa ter usposabljanje vodilnih delavcev za zagotavljanje pravice do odklopa. Dodatni ukrepi se lahko določijo v podjetniški kolektivni pogodbi oziroma s splošnim aktom delodajalca.
Vsebina opredelitve se lahko smiselno prenese tudi na tiste delodajalce, za katere vsebina ni urejena v KP, jo morajo pa vseeno interno urediti.
Tanja Šket
Atama d.o.o.
V primeru, da se soočate z izzivi ureditve pravice do odklopa v vašem podjetju, vam z veseljem priskočimo na pomoč. Pošljite povpraševanje na info@atama.si in skupaj bomo našli ustrezno rešitev.
