Fluktuacija delavcev izhaja iz nezadovoljstva pri delu. Kadar delo ni v skladu z delavčevimi pričakovanji, išče zaposlitveno priložnost drugje ali pa je pogosto odsoten z dela. Zadovoljstvo zaposlenih vpliva na organizacijsko klimo, ki povratno vpliva na zadovoljstvo pri delu.
Posledice nezadovoljstva zaznamo pri nizki produktivnosti, konfliktih, negativnosti, nerganju, pogostem izostajanju z dela zaradi različnih razlogov, pri zamujanju na delo ter predčasnem odhodu z dela. Nezadovoljen delavec nima zanimanja za povezovanje s kolektivom, ne opravlja dela vestno ali profesionalno. Na delovnem mestu stagnira ali izrazito nazaduje.
Poznamo tudi drugačne vzroke fluktuacije in nas odhod zadovoljnega delavca vsekakor lahko preseneti. Med slednjimi so lahko: lokacija podjetja ter predolga vožnja na delo/z dela, težki delovni pogoji, ki jih ni mogoče spremeniti, iskanje pravega in ustreznega delovnega okolja zase…
Pomembno je, da izhodnega intervjuja ne uporabimo z namenom za skrb zaposlenih, saj bomo prepozno ukrepali. Čas, ko razpravljamo o zadovoljstvu in o morebitnih pomislekih, je na letnem razgovoru, torej še preden se je zaposleni zavestno odločil, da zapusti delovno mesto. Z izvedbo izhodnega intervjuja pridobimo koristne informacije ali gremo v podjetju v pravo smer ter kje lahko še uvedemo spremembe in izboljšave.
Z zaposlenim se predhodno dogovorimo za osebno srečanje. Omogočimo, da je srečanje čim bolj sproščeno in udobno ter zagotovimo, da se ne obetajo nobene negativne posledice.
Pojasnimo naš namen intervjuja za pomoč organizaciji pri izboljšavi.
Primer vprašanj:
