Študentsko delo po 26. letu
Med študenti se večkrat pojavljajo dileme, kako je z njihovim statusom in možnostjo opravljanja dela preko študentskega servisa po 26. letom.
Starejši od 26. leta, lahko še zmeraj delajo preko študentskega servisa. Potrebno je imeti urejen status študenta ali status rednega dijaka, nikakor pa ne status izrednega dijaka.
Kakšna je pravzaprav razlika med rednim in izrednim dijakom? Izredni dijak je tisti, ki ima status dijaka in se po večini izobražuje v programih izobraževanja odraslih. Izredni dijaki lahko tako delajo le do 26. leta.
Tudi študentje na podlagi t.i. študentskega dela dobivajo dohodke, ki so obdavčeni z dohodnino. Upravičeni so do posebne osebne olajšave v primeru, da so se vpisali na študijski program pred 26. letom ali v letu, ko so dopolnili 26. let, vendar od tega še ni minilo šest let od vpisa v 1. letnik na dodiplomski oziroma štiri leta od vpisa v 1. letnik podiplomskega študija.
To je določeno v tretjem odstavku 113. člena
Zakona o dohodnini -2 (ZDoh-2). Posebna olajšava je študentu priznana v celoti, tudi če le del koledarskega leta izpolnjuje pogoje zanjo. Če študent izpolnjuje pogoje za posebno osebno olajšavo, se po zakonu akontacija ne odvaja za izplačila do vključno 400 EUR bruto. Od 1. januarja 2018 dalje znaša posebna osebna olajšava 3.302,70 EUR.
Kdaj študentje izgubijo pravico do posebne osebne olajšave?
- če je minilo minilo šest let od njihovega vpisa na dodiplomski ali štiri leta od vpisa na podiplomski študij.
- če se vpišejo na fakulteto po dopolnjenem 26. letom.
V tem primeru se jim odvaja akontacija dohodnine in posledično niso več upravičeni do posebne osebne olajšave. Od vsakega posameznega nakazila na napotnico se jim odvede 25% akontacija dohodnine. Izjeme so zaslužki do 88,88 EUR. V primeru nakazil, nižjih od navedenega zneska, bi bila višina akontacije nižja od 20 EUR – akontacija pa se do te višine po zakonu ne obračuna in ne odtegne.
Barbara Orličnik