26.08.2024
Pri javnih uslužbencih in funkcionarjih so pogoji in višina pomoči določeni z Zakonom za uravnoteženje javnih financ in kolektivnih pogodbah.
Pri zasebnih delodajalcih izplačilo ni zakonsko obvezno, razen če je to določeno v kolektivni pogodbi dejavnosti, podjetniški kolektivni pogodbi ali internem aktu.
Solidarnostna pomoč se v skladu z 11. členom Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja ne šteje v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja v naslednjih primerih:
Ob smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana, do zneska 5.000 evrov. Povračilo stroškov pogreba ob smrti delojemalca se prav tako šteje kot solidarnostna pomoč.
Ob težji invalidnosti, daljši bolezni delojemalca ali ob elementarni nesreči ali požaru, ki prizadene delojemalca, do zneska 2.000 evrov.
Težja invalidnost se opredeljuje kot stanje, ki nastane zaradi poškodbe, okvare ipd. in povzroči, da je delojemalec odsoten z dela tri mesece ali več, ali pa v tem obdobju dela največ štiri ure na dan.
Če bolezen ali invalidnost traja več kot eno leto, se lahko vsako leto izplača solidarnostna pomoč brez obdavčitve.
njegov zakonec ter otroci in posvojenci, ki jih mora delojemalec preživljati po zakonu,
oseba, ki z delojemalcem živi v življenjski skupnosti, ki je po zakonskih predpisih enaka zakonski zvezi.
Če izplačan znesek presega neobdavčeno mejo, se razlika davčno obravnava kot dohodek iz delovnega razmerja.
V primeru izplačila solidarnostne pomoči ob smrti delojemalca, se to izplačilo za davčne namene obravnava kot izplačilo delojemalcu.
Potrebujete še kakšno informacijo? Preverite, če je odgovor že med objavljenimi vprašanji in odgovori.
Urša Šarić
