Atama logotip
EN

Različne generacije na delovnem mestu

11.5.2023

Ste vedeli, da imamo med delovno aktivnim prebivalstvom pripadnike 4 različnih starostnih generacij? Za namene ohranjanja stabilne organizacijske klime na delovnem mestu je dobro poznati njihove značilnosti, saj jih označujejo različni načini dela, drugačna komunikacija, potrebe in pričakovanja. Med najbolj raziskanimi in zanimivimi področji pri generacijskih razlikah so prav delovne navade in vrednote v delovnem okolju.

Starostne generacije si glede na leto rojstva sledijo:

Značilnosti posameznih generacij na delovnem mestu

  1. Baby boomerji so osredotočeni na cilje, imajo močno delovno etiko in zvestobo. Pri vsakodnevnih opravilih niso najbolj naklonjeni uporabi tehnologije, raje imajo osebne interakcije in skupinska srečanja.

    Pri opravljanju razgovorov je najboljše uporabiti tradicionalen proces - z uradnim življenjepisom in razgovorom v živo. Pogosteje se bodo prijavili na prosta delovna mesta, za katera so pridobili priporočilo iz lokalnega območja (od ust do ust).

    Odgovarjajo jim sistematična in tradicionalna delovna mesta. Veliko jim pomenijo javne prireditve, podelitve nagrad in priznanj. So prizadevni za delo in pogosta menjava službe jim ni atraktivna.

  2. Generacija X je generacija samozavestnih, delavnih in finančno odgovornih posameznikov. Bolj naklonjeni so interakcijam v živo (razgovor, v pisarni…) kot pa preko tehnologij.

    Veliko jim pomenijo pretekle izkušnje, tako je priporočljivo, da njihove izkušnje priznavajo tudi pri aktualnem delovnem okolju. Privlačnejša so jim delovna mesta, ki omogočajo odlično ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem.

    Bistvenega pomena pri generaciji X je, da se počutijo dovolj cenjene.

  3.  Milenijci obsegajo največje število med starostnimi generacijami na trgu dela. Bolj so odprti za delo preko tehnologij kot starejše generacije.

    Privlačnejša so jim delovna mesta z globljim pomenom in filozofijo, saj želijo doseči dobre spremembe v svetu. Ker imajo željo postati voditelji, jim pomoč pri uresničevanju vodstvenih ciljev ne bo odveč.

    Želijo si, da bi bili ocenjeni na podlagi kakovostno opravljenega dela in ne po urah, ki jih morajo beležiti. Za prijetno delovno okolje smatrajo okolje, kjer je dobrodošel odprti duh, transparentna in iskrena komunikacija.

  4.  Generacija Z je najmlajša med starostnimi generacijami in je tudi najbolj vešča digitalnih tehnologij. Življenje brez pametnega telefona in družbenih omrežij jim je nepredstavljivo. Prav tako je ta generacija med najpomembnejšimi za vsakega delodajalca, saj jim je tehnologija oblikovala njihov način razmišljanja in delo. Delo opravljajo bolje v skupinah, ki jih sestavljajo različni ljudje.

    K svoji organizaciji jih najbolje privabite z dobro postavljenim digitalnim marketingom in blagovno znamko delodajalca (dobra spletna prisotnost s poudarkom na družbenih omrežjih, sodobna spletna stran…). Pri delu jim je potrebno omogočiti dostop do sodobnih, naprednih in najnovejših tehnologij, saj bodo pri starejših oblikah izgubili motivacijo za delo.

    Ko najdejo področje dela, ki jim ustreza, so zagnani in ambiciozni. Pomembnejše jim je plačilo za delo kot ostale ugodnosti. Želijo imeti možnost predlaganja sprememb v delovnem okolju, v kolikor le-to ni dovolj prilagodljivo. Primernejša so aktivna in ustvarjalna delovna mesta, kjer lahko sodelujejo z drugimi. Na delovnem mestu raje sledijo vzgledu, kot pa delegiranim nalogam.

Kljub temu, da so bile pripisane značilnosti posplošene na generacije, še vedno velja pravilo, da prepustimo posamezniku prepoznavnost v svoji unikatni podobi. Potrebno je imeti odprto in iskreno komunikacijo, da ugotovimo kako posameznik razmišlja in deluje, kako obdeluje informacije, kakšne so njegove vrednote in pričakovanja na delovnem mestu. Tudi organizacijska kultura postane atraktivnejša, ko se opustijo določeni stereotipi kot so – starejše generacije so tehnološki dinozavri in mlajše generacije si samo želijo TikTok popularnost.


Janja Kompare