Novosti na področju evidentiranja delovnega časa
28.4.2023
21. aprila je Državni zbor potrdil novelo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti ter ga posredoval v obravnavo v Državni svet.
Zakon predvideva beleženje dodatnih podatkov o delovnem času (obvezno evidentiranje odmora…), uvaja obvezno elektronsko beleženje delovnega časa za kršitelje, spremenjena pa je tudi definicija delavca.
Krajši povzetek predvidenih sprememb
Razširili so nabor podatkov, ki jih mora delodajalec voditi dnevno in sicer:
- čas prihoda in odhoda delavca z dela,
- izraba in obseg izrabe odmora med delovnim časom,
- opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (zlasti opravljene ure nočnega, nedeljskega, izmenskega, prazničnega dela, dela v deljenem delovnem času in druge oblike razporeditve delovnega časa, določene z zakonom ali kolektivno pogodbo),
- opravljene ure v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času,
- tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, iz katerega je razvidno referenčno obdobje, ki se upošteva za neenakomerno razporeditev in za začasno prerazporeditev polnega delovnega časa.
Delodajalec je dolžan delavca pisno obvestiti o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za pretekli mesec do konca plačilnega dne.
Delodajalec hrani evidenco na sedežu oziroma na kraju opravljanja dela delavca.
Delodajalcem, ki jim bo izrečena globa zaradi kršitve določb delovnega časa po ZDR-1 ali zaradi vodenja evidenc po ZEPDSV, bo naloženo obvezno vodenje evidence o izrabi delovnega časa elektronsko za obdobje dveh let.
Ponovno so bili definirani prekrški ter na novo določene globe za prekrške.
Zakon začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu RS, uporabljati pa se ga začne 6 mesecev po njegovi uveljavitvi.
Janja Kompare