ZDR-1 je uvedel enostavno pravilo. Kolikor časa traja zaposlitev v letu, tolikšen delež dopusta in regresa mora delodajalec delavcu zagotoviti.
Kadar se sorazmernost ugotavlja za polne mesece, je zadeva enostavna. Zapleta pa se, ko delavec ne dela polni mesec. Zakon glede tega nima neposredne rešitve. Ni malo delodajalcev, ki upoštevajo le čas do polnega meseca, na »ostanek« pa pozabijo. 
Po našem mnenju to ni pravilno. Delodajalec bi moral pri določanju sorazmernosti upoštevati ves čas, ko je delavec zaposlen, torej tudi sorazmerni del nedopolnjenega meseca. V kolikor ni upoštevan ves čas, je lahko delavec močno oškodovan, kadar sredi meseca enkrat ali večkrat v letu zamenja delodajalca. Tak delavec bi namreč ostal brez jasno zapisane zakonske pravice. Iz zakona namreč izhaja, da ima delavec, ki je zaposlen celo leto (četudi pri različnih delodajalcih), pravico do celotnega letnega dopusta in celotnega letnega regresa.
Alojz Šket
