Kako v podjetju ravnati v času okoliščin zaradi razglašene epidemije?

Za osebe, ki so zdrave in se lahko prosto gibljejo (niso v karanteni) ne veljajo nobeni posebni ukrepi.

Kot običajno so vključene v delovni proces in ne potrebujejo domače samoizolacije.

Te osebe prav tako nimajo pravice do začasne zadržanosti od dela zaradi bolniškega staleža.

Ker pa je delodajalec dolžan zagotoviti varno in zdravo delovno okolje, vam navajamo nekaj možnosti za zmanjšanje širjenja koronavirusa SARS CoV-2:

Opravljanje dela od doma

ZDR-1 v 169. členu navaja, da se v primerih, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, lahko vrsta ali kraj opravljanja dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi, začasno spremenita tudi brez soglasja delavca, vendar le za čas takšnih okoliščin.

Delodajalec mora pri odrejanju dela na domu in drugega dela biti pozoren na:

primernost delovnega mesta (katera delovna mesta je sploh mogoče opravljati na domu),
vidik delovnega časa (delavec, ki opravlja delo na domu, mora prav tako voditi dnevno evidenco o izrabi delovnega časa),
zagotovitev delovnih sredstev (kdo zagotavlja material in delovna sredstva ter kolikšna je višina nadomestila pri uporabi delavčevih sredstev),
varstvo poslovnih skrivnosti in drugih občutljivih podatkov,
varnost in zdravje pri delu (izročitev ustreznih navodil, ki vključujejo napotke glede varnega in zdravega dela od doma).

Nakar odredimo delavcu delo na domu v primeru izjemnih okoliščin, ne pozabimo tudi na določbo o obveščanju Inšpektorata RS za delo o opravljanju dela na domu. Inšpektorat obvestimo preko elektronske pošte (gp.irsd@gov.si) o tem, kdo delo opravlja, kakšno delo se opravlja, kje se opravlja in koliko časa je opravljanje dela predvideno.

(Vir: https://www.gov.si/novice/2020-03-05-delo-na-domu-in-odrejanje-drugega-dela-v-izjemnih-okoliscinah/)

Izraba letnega dopusta
(163. člen ZDR-1)

Navadno so okoliščine, ki jih mora upoštevati delodajalec pri odločanju o času izrabe letnega dopusta drugačne. V trenutni situaciji se je mogoče dogovoriti za izrabo letnega dopusta le v dogovoru z delavcem. Pri tem je potrebno upoštevati zahteve, da se letni dopust uresniči v skladu z njegovim temeljnim namenom (počitek in rekreacija, družinske obveznosti).

Neplačan dopust

Odsotnosti z dela brez nadomestila plače ZDR-1 ne ureja. Urejajo jo kolektivne pogodbe, zato je potrebno v primeru koriščenja neplačane odsotnosti upoštevati ureditev, kot jo določa kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca.

Za koriščenje neplačanega dopusta izrazi željo delavec, potrebuje pa strinjanje s strani delodajalca.

Potrebno je opozoriti, da nekatere kolektivne pogodbe določajo, da mora delavec pred odsotnostjo podpisati izjavo, da pri prvem izplačilu plače dovoli odtegljaje za plačane prispevke za socialno varnosti iz naslova delodajalca in delavca.

Začasno čakanje na delo doma
(138. člen ZDR-1)

Če delodajalec začasno (najdlje za čas 6 mesecev), ne more zagotavljati dela delavcem, lahko pisno napoti delavca na čakanje na delo doma. V tem primeru ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80% od osnove.

Odsotnost z dela zaradi varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol

V situaciji, ki jo imamo zaradi začasnega zaprtja vrtcev in osnovnih šol, se odsotnost z dela lahko upraviči enemu od staršev zaradi višje sile.

Če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, določa v 6. odstavku 137. člen ZDR-1, da si v tem primeru delodajalec in delavec tveganje delita, tako da je delavec upravičen do nadomestila 50% plače oziroma najmanj 70% minimalne plače.

Vlada RS je določila besedilo Predloga Zakona o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače. Ko bo sprejet in priznan, bo delodajalec lahko uveljavil delno povračilo nadomestil plač.