16.12.2024
Ob zaključku leta mnoga podjetja izplačujejo nagrade svojim zaposlenim, ki so vezane na poslovne rezultate in predstavljajo izraz priznanja zaposlenim za njihov prispevek k uspehu podjetja.
Posebnost izplačila za poslovno uspešnost je, da je do višine povprečne plače v Sloveniji oproščeno dohodnine. To omogoča zaposlenemu, da prejme višji znesek v primerjavi s klasičnim izplačilom, pri čemer se ta znesek ne všteva v skupne dohodke za odmero dohodnine.
Pogoji za davčno ugodnejše izplačilo so, da je poslovna uspešnost izplačana v zvezi z delovnim razmerjem, bodisi v denarju bodisi v naravi, največ dvakrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem. Pravica do izplačila mora biti določena v splošnem aktu delodajalca ali kolektivni pogodbi.
Za izpolnitev pogoja nižje obdavčenosti morajo delodajalci pri oblikovanju pogojev in meril za izplačilo plačila za poslovno uspešnost biti pozorni na to, da pogoji niso diskriminatorni.
Številni delodajalci kot enega izmed pogojev ali meril uporabljajo prisotnost delavca na delu v obdobju, za katerega se izplačuje poslovna uspešnost. Čeprav ni nedopustno upoštevati števila dni prisotnosti na delu kot enega izmed kriterijev za izplačilo in višino plačila za poslovno uspešnost, ta kriterij ne sme biti uporabljen na diskriminatoren način.
Opozarjamo na sodbo Vrhovnega sodišča RS, v kateri je sodišče podalo stališče, da mora delodajalec pri določanju plačila za poslovno uspešnost zagotavljati enako obravnavo delavcev glede na njihove osebne okoliščine. V tem primeru je sodišče ugotovilo, da je bila tožnica pri izračunu plačila za poslovno uspešnost obravnavana manj ugodno, razlog za to pa je bil povezan z njeno osebno okoliščino – zdravstvenim stanjem.
Nagrada za poslovno uspešnost se lahko sorazmerno zmanjša zgolj v primerih odsotnosti, ki so posledica neosebnih razlogov, kot na primer študijski dopust, kasnejša zaposlitev v letu ipd., kjer razlogi niso povezani z zaščitenimi okoliščinami kot so odsotnosti, ki so povezane z nosečnostjo, starševskim dopustom in zdravstvenimi razlogi.
Delodajalec, ki zaposlenemu ne zagotovi enake obravnave zaradi osebnih okoliščin, je v skladu z zakonom odškodninsko odgovoren. Delavec lahko zahteva povrnitev premoženjske škode, ki je enaka znesku izgubljene nagrade za poslovno uspešnost, ter nepremoženjske škode zaradi duševnih bolečin. Poleg tega lahko diskriminirana oseba zahteva denarno nadomestilo v višini od 500 do 5.000 evrov.
Če kriteriji za ugodnejšo davčno obravnavo plačila za poslovno uspešnost niso v celoti izpolnjeni, se izplačilo poslovne uspešnosti ne more izvzeti iz davčne osnove do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Tako izplačilo se obravnava enako kot plača in se v celoti všteva v davčno osnovo dohodka iz zaposlitve.
Če pri izplačilu poslovne uspešnosti pride do diskriminacije (izplačilo ni izvedeno vsem upravičencem), obstaja tveganje, da FURS takšno izplačilo obravnava kot drug dohodek iz delovnega razmerja, saj ne izpolnjuje zahtevanih pogojev. To pomeni, da bi lahko delodajalcu naložili plačilo dohodnine, prispevkov za delavca in delodajalca ter zamudne obresti na naknadno odmerjene dajatve. Poleg tega obstaja tveganje, da bi FURS takšne delodajalce oglobil z zneskom, ki se giblje med 1.200 in 30.000 EUR.
