Doplačilo ali vračilo dohodnine
Večkrat se soočamo z vprašanji, zakaj morajo zaposleni doplačati dohodnino. Zneski so lahko v nekaterih primerih precej visoki.
Dohodnina je obveznost delavca, ki jo predpisuje država. Obveznost delodajalca je, da jo obračuna in plača v imenu delavca.
FURS ob letnem obračunu dohodnine upošteva celoletni zaslužek delavca, delodajalec pa obračunava dohodnino vsak mesec, glede na vsakomesečno plačo.
Ker se dohodnina obračunava po različnih stopnjah, glede na višino osnove, se tako ob letnem obračunu lahko pojavi razlika glede na mesečne obračune.
V nadaljevanju bomo pogledali enostaven primer, prej pa si poglejmo, kako se izračuna osnova za dohodnino.
Osnova za dohodnino: Bruto plača – prispevki delavca – dohodninska olajšava
Splošna olajšava znaša 275,22 EUR, splošna nižja pa 543,32 EUR. Splošna znižana olajšava se po novem izračunava po enačbi 275,22 + (1.660,18 – 1,49601 * bruto dohodek). Nižja in znižana splošna olajšava se uporabljata v primerih, ko mesečni bruto dohodek ne dosega 930,53 oz 1.109,74 EUR.
Za poenostavitev primera, bomo uporabili splošno olajšavo.
Bruto plača 1.200,00
Prispevki delavca (22,1%) 265,20
Dohodnina olajšava 275,22
Osnova za dohodnino 659,58
Po dohodninski lestvici se vse do 668,44 EUR, dohodnina obračuna po 16%. V našem primeru tako znaša dohodnina 105,53 EUR.
Za 12 mesecev v primeru enakih izplačil bi v našem primeru tako veljalo:
Bruto plača 14.400,00
Prispevki delavca (22,1%) 3.182,40
Dohodnina olajšava 3.302,70
Osnova za dohodnino 7.914,96
Dohodnina 1.266,39 (105,53 * 12 mesecev)
Ker pa se v praksi pogosto dogaja, da zaposleni dobijo dodatno izplačilo v obliki obveznega regresa, 13. plače, letnih ali mesečnih bonusov, itd, se tako razmerje lahko hitro spremeni.
Če bi na primer zaposleni v enem mesecu dobil 1.000, 00 EUR nagrade ob plači, bi za ta mesec dohodnino (glede na dohodninsko lestvico) obračunali po višji stopnji.
Ker na letni ravni seštevek vseh izplačil še vedno ne dosega meje višje stopnje, je bila tako dohodnina preplačana in država zaposlenemu preplačani del vrne.
V nasprotnem primeru, največkrat zaradi izplačila regresa, 13. plače in podobno, pa na letni ravni znesek zapade pod višjo dohodninsko stopnjo, čeprav je v nobenem od tekočih mesecev nismo prekoračili. V tem primeru bo potrebno dohodnino doplačati.
Še lažje pride do razlik v primeru, ko vsak mesec del osnove zapade pod višjo dohodninsko stopnjo.
Delodajalci nimamo orodja, s katerim bi na letni ravni obračunali dohodke tako, da ne bi prihajalo do razlik. Razlike se lahko še prevej povečajo v primerih nizkih plač, saj je v takem primeru tudi dohodninska olajšava lahko večja, ko pa na letni ravni ta znesek presežemo, se v praksi lahko dogodi, da mora zaposleni doplačati tudi več 100 EUR dohodnine.
Vsem, ki imate nižje osebne dohodke tako svetujem, da se z delodajalcem dogovorite, da vam ne glede na višino plače upošteva le splošno dohodninsko olajšavo. V tem primeru bodo mesečni neto zneski sicer nižji, vendar na letni ravni ne boste doplačevali dohodnine.
Če povzamemo odstotek letne dohodnine se lahko razlikuje od odstotka mesečne dohodnine. Na to vplivajo različni dohodki tekom leta in odločitev posameznika kdaj bo koristil posamezne olajšave.
Miha Šket
