Dodatek na delovno dobo
Opazili smo, da se v praksi glede pojmovanja ter upoštevanja delovne dobe pojavljajo različna vprašanja. V skladu z ZDR-1, vsakemu zaposlenemu pripada dodatek za delovno dobo, ne določa pa višine izplačevanja dodatka ter dolžino upoštevane delovne dobe. To je določeno v nekaterih kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti.
Kaj je delovna doba in kako pridemo do podatka koliko znaša?
Delovna doba je časovno obdobje, ko delavec dejansko opravlja delo. Torej, ko je v delovnem razmerju. Zmotno je misliti, da je zavarovalna doba (pokojninska in invalidska) enaka delovni dobi. Ko pridobite izpisek obdobij zavarovanja s strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, na njem zasledite podatek o vaši skupni zavarovani dobi. Podatek o delovni dobi pa pridobite tako, da seštejete le obdobja, ko ste bili v delovnem razmerju.
Zakaj je pomembno, da ima delodajalec podatek o vaši delovni dobi?
- Kot omenjeno, je vsak delavec upravičen do dodatka za delovno dobo. Osnova za izračun dodatka je dolžina, ko ste bili v delovnem razmerju ter odmerni odstotek.
- Podatek o delovni dobi je lahko ponekod potreben tudi pri izračunu višine letnega dopusta.
Pozor: Na podlagi nekaterih kolektivnih pogodb, delavcu ne pripada dodatek na skupno delovno dobo, temveč samo za obdobje pri zadnjem (oz. trenutnem) delodajalcu.
Za primer lahko vzamemo kolektivno pogodbo za kovinsko industrijo, ki dodatek na delovno dobo določa v 48. členu: »Če ni v podjetniški kolektivni pogodbi ali splošnem aktu delodajalca določeno drugače, delavcu pripada dodatek na delovno dobo v višini 0,6 % od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto zaposlitve pri zadnjem delodajalcu.«
Glede na to, da je 222. člen ZDR-1, ki je določal višino dodatka za delovno dobo v vrednosti najmanj 0,5 odstotka veljal le ob uveljavitvi tega zakona, ostajajo še naprej nejasnosti pri določitvi pravil za delodajalce, ki jih ne zavezuje nobena kolektivna pogodba. Hkrati pa ureditev določil ni mogoča z internimi akti ali z podjetniško kolektivno pogodbo.
Kljub pomanjkljivosti v zakonodaji za delodajalce brez zavezujoče kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti, se v praksi uporablja dodatek za delovno dobo v višini 0,5 odstotka od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe.
Janja Kompare
