17.05.2023
Začel je veljati novi Zakon o zaščiti prijaviteljev. Znamenom zaščite javnega interesa prinaša pomembne ukrepe za zaščito oseb, ki prijavijo kršitev v svojem delovnem okolju, določa pa tudi dodatne obveznosti za zavezance v javnem in zasebnem sektorju.Te so določenev prvem delu zakona in med njimi je tudi rok za vzpostavitev prijavnih poti:
do 23. maja 2023 za zavezance v javnem sektorju in za zavezance v zasebnem sektorju z več kot 250 zaposlenimi, ter
do 17. decembra 2023 za zavezance v zasebnem sektorju, ki imajo med 50 in 249 zaposlenih.
Do zgoraj omenjenega roka je potrebno v skladu z zakonom vzpostaviti notranji sistem za prijavo nepravilnosti znotraj organizacije.
Vzpostavitev notranje prijavne poti obsega:
imenovanje zaupnika (oseba na katero se prijavitelj lahko obrne, ki mu bo lahko dala vse potrebne podatke o postopkih in zaščiti ter ustreznih pravnih možnostih),
opredelitev naslova za prejem prijave ter sprejem notranjega akta, v katerem bodo opisane posebnosti obravnave prijave, pri kateri ne sme priti do razkritja identitete prijavitelja.
Za lažjo implementacijo so na voljo vzorci, ki so dostopni na povezavi Gradivo.
Zavezanec do 1. marca tekočega leta za prejšnje leto Komisiji za preprečevanje korupcije po elektronskem obrazcu, dostopnem na spletnih straneh Komisije za preprečevanje korupcije, poroča o številu prejetih, anonimnih in utemeljenih prijav ter o številu obravnavanih povračilnih ukrepov, v poročilu pa navede tudi podatek o zaupniku.
Zakon določa tudi pristojnosti Komisije za preprečevanje korupcije ter zaščitne in podporne ukrepe zaradi preprečitve ali odprave povračilnih ukrepov.
Kako zakon ščiti prijavitelje?
Za prijavitelja je v prvi vrsti poskrbljeno z zahtevo po zagotovitvi tehničnih in organizacijskih ukrepov, ki preprečujejo dostop nepooblaščenim osebam do informacij o prijavitelju in drugih pomembnih informacij, povezanih s samo prijavo. Zagotovljena jim bo morala biti pravica do sodnega varstva, začasne odredbe, brezplačne pravne pomoči, nadomestila za brezposelnost in tudi do psihološke podpore. Identitete prijavitelja se brez njegovega izrecnega dovoljenja ne sme razkriti, razen če to zahteva državni tožilec (v primerih, ko je to nujno potrebno zaradi preiskovanja kaznivih dejanj). Namen vseh teh varovalk je zaščita prijavitelja pred povračilnimi ukrepi (npr.: grožnja s povračilnim ukrepom ali poskus povračilnega ukrepa).
Želite pridobiti več koristnih informacij? Prijavite se na Atamin mesečnik in prejemajte aktualne novice na vaš elektronski naslov!
Maja Kordež
Atama d.o.o.
