Kakšna višina pripada zaposlenemu?
S 1. septembrom 2022 je v Sloveniji začel veljati višji znesek neobdavčene višine povračila stroška za prehrano med delom. Znesek se je iz 6,12 zvišal na 7,96 EUR za vsak dan, ko zaposleni delo opravlja 4 ure ali več.
- Zmotno je razumeti, da se z zvišanjem neobdavčenega povračila za prehrano vsem zaposlenim avtomatično zviša nadomestilo.
- Pomembno je razumeti, kako ima posamezno podjetje urejeno področje povračila zneska za prehrano.
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) ne določa višine povračila. Višina povračila za malico je lahko določena v kolektivnih pogodbah ali z internimi akti podjetja.
- Kolektivne pogodbe navajajo minimalni znesek, ki ga je delodajalec dolžan povrniti delavcu. Minimalni znesek pomeni, da je delodajalec dolžan delavcu povrniti najmanj ta znesek, lahko pa določi višji znesek povračila.
- Z dvigom neobdavčene višine povračila stroška za prehrano je država omogočila, da delodajalci izplačajo višje nadomestilo za malico, ki pa ni obdavčeno.
- Seveda je mogoče izplačati tudi višji znesek, vendar je v tem primeru razlika nad uredbo obdavčena enako kot plača.
Kaj pa podjetja, ki jih ne zavezuje nobena kolektivna pogodba?
- Zakon navaja, da se v tem primeru znesek določi z podzakonskim aktom. Žal pojasnilo, kaj naj bi bilo upoštevano kot podzakonski akt, ne obstaja. Veljalo je prepričanje, da višino nadomestil podjetje lahko uredi v svojih internih aktih, vendar potrditve za takšno prepričanje s strani ustreznih institucij ni.
- Sodišče in Ministrstvo za delo sta v preteklosti opredeljevala način določanja povračil tako, da se podjetje, ki ga ne zavezuje nobena kolektivna pogodba, drži pravil kolektivne pogodbe najbližje dejavnosti, ki jo opravlja. Žal v realnosti to ni tako enostavno.
- Zato lahko pri odločanju o višini povračil, kadar podjetje ne zavezuje nobena kolektivna pogodba le predvidevamo kakšno ravnanje je pravilno. V razmislek delodajalcem naj bo sodba sodišča iz leta 2021. Sodišče druge stopnje je namreč ugotovilo, da je potrebno delavcu povrniti najvišji neobdavčeni znesek, če delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba. V obravnavani zadevi je delodajalec vložil predlog za dopustitev revizije, čemur je bilo ugodeno.
Urejanje kadrovskega področja in področja plačila za delo je nemalokrat velik izziv, sploh za majhna in srednja podjetja. V Atami že več kot 20 let pomagamo urejati ustrezno dokumentacijo, ki je podlaga za odlično opravljeno kadrovsko delo. Vabimo se, da se s svojimi potrebami obrnete na naše svetovalce ali nas pokličete na 01/2300-860.
Tanja Šket
Atama d.o.o.
