Delo na črno

Delo na črno je tudi v Sloveniji še vedno pereč problem, še posebej pri obrtnih dejavnostih.

Delo in zaposlovanje na črno ureja Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1). Kršitve na področju dela in zaposlovanja na črno preiskuje in nadzira Finančna uprava RS.

Za delo na črno se šteje, kadar:
- pravna oseba ali tuj pravni subjekt, ki je pravna oseba, opravlja dejavnost, ki ni določena v ustanovitvenem aktu, ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, določene v ustanovitvenem aktu;
- samozaposlena oseba ali tuj pravni subjekt, ki je samozaposlena oseba, opravlja dejavnost, ki ni vpisana v register, ali nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje te dejavnosti;
- pravna oseba, tuj pravni subjekt ali samozaposlena oseba opravlja dejavnost kljub prepovedi opravljanja dejavnosti;
- tuj pravni subjekt opravlja dejavnost v Republiki Sloveniji brez registrirane podružnice ali brez predpisanega dovoljenja;
- pravni subjekt, ki ima sedež v državi članici Evropske unije, Evropskem gospodarskem prostoru ali Švicarski konfederaciji, ne opravlja dejavnosti storitev v skladu z zakonom, ki ureja storitve na notranjem trgu;
- posameznik opravlja dejavnost ali delo in ni vpisan ali nima priglašenega dela, kakor to določa ta ali drugi zakoni.

Kar zadeva zaposlovanja na črno, je delodajalec v prekršku, če:
- omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma ki ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja ali ga je v času trajanja delovnega razmerja odjavil iz obveznih socialnih zavarovanj,
- omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, oziroma ki ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja,
- z upokojencem ni sklenil pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela v skladu z zakonom, ki ureja trg dela,
- omogoči delo dijaku ali študentu v nasprotju s predpisi, ki urejajo občasno ali začasno delo dijakov in študentov,
- nezakonito zaposli državljana tretje države.

Sosedom se lahko pomaga, če obstaja določena bližina prebivanja. Prav tako med sosedi ne sme biti sklenjene pogodbe, delo mora biti opravljeno brez plačila. Zakon jo omejuje le toliko, da se je ne sme opravljati v primeru, če gre za registrirano dejavnost ene ali druge osebe. Če ima sosed registrirano dejavnost vzdrževanja in popravila motornih vozil, mu v okviru sosedske pomoči ne moremo pomagati v avtomehanični delavnici.

Za sorodstveno pomoč se šteje brezplačno opravljanje del in storitev, kadar jih posameznik opravlja za zakonca ali osebo, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, partnerja v registrirani istospolni skupnosti ali za osebe, s katerimi je v sorodstvu na relaciji starši-otrok, stari starši-vnuk, brat-sestra, prastari starši-pravnuk, teta/stric-nečak/nečakinja.

Nujna dela obsegajo dela, ki so namenjena preprečevanju naravnih nesreč in drugih nesreč ali odstranjevanju posledic naravnih in drugih nesreč.

Brez strahu pred kaznijo lahko pomagate karitativnim, humanitarnim ali dobrodelnim organizacijam, v primeru, da ne prejmete plačilo za tovrstno delo.

Posameznik sam opravlja priglašena dela pomoči v gospodinjstvu, njim podobna dela ali opravlja druga manjša dela.

Za kratkotrajno delo se šteje brezplačno opravljanje dela v mikrodružbi ali zavodu z najmanj enim in največ 10 zaposlenimi ali pri samozaposleni osebi z največ 10 zaposlenimi, kadar ga opravljajo predvsem sorodniki in je lahko v trajanju največ 40 ur mesečno. Opravljati se mora skladno s predpisi o delovnih razmerjih in predpisi o varnosti in zdravju pri delu.

Kot zaposlovanje na črno se prav tako ne smatra brezplačna pomoč na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah.

Za kršitelje so predvidene globe med 100 in 26 000 evrov. Zneski so višji za prekrške, storjene iz koristoljubnosti ali za pridobitev večje protipravne premoženjske koristi. V hitrem postopku se lahko izreče tudi globa, ki je višja od najnižje predpisane. V primeru nezakonitega zaposlovanja državljanov tretjih držav je razen denarne kazni posledica prekrška tudi izločitev postopkov javnega naročanja in izguba ali omejitev pravic do javnih sredstev ter obveznost njihovega vračila.

V nasprotju z delavcem, ki je zaposlen zakonito, delavcu, ki dela na črno ne pripadajo pravice iz delovnega razmerja kot so odpravnina, dopust, regres, povračilo stroškov za prehrano in prevoz itd. Prav tako mu ne pripadajo pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (nadomestilo ob odsotnosti iz dela), ob izgubi zaposlitve pa ni upravičen do nadomestila za brezposelnost. Delo, ki ga opravlja se ne šteje v delovno dobo in ne upošteva pri pokojninski dobi in pokojninski osnovi.

Ali se vam po prebranem članku porajajo kakšne dileme? Vprašanje lahko zastavite v naši rubriki Odgovarjamo na vaša vprašanja.

Urša Šarić

Atama d.o.o.