Odpravnina

Po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR – 1) je delavec je upravičen do odpravnine v primeru:

1. Redne odpovedi pogodbe s strani delodajalca
Delavec je upravičen do odpravnine v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, če je pri delodajalcu zaposlen več kot eno leto. Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih.

Insolventnost delodajalca
V primeru prekinitve pogodbe o zaposlitvi zaradi insolventnosti delodajalca, se pravi, v primeru stečaja, prisilne poravnave in prenehanja delodajalca, gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi poslovnih razlogov. Delavec in delodajalec se lahko pisno sporazumeta o načinu izplačila, obliki ali zmanjšanju višine odpravnine, če bi bil zaradi izplačila odpravnine ogrožen obstoj večjega števila delovnih mest pri delodajalcu.

Odpoved z ponudbo nove pogodbe
Če delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti delavcu istočasno ponudi sklenitev nove ustrezne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas in delavec zaposlitev zavrne, nima pravice do odpravnine.

Ponujena zaposlitev se šteje za ustrezno, če upošteva:

• enako vrsto in raven izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi,
• delovni čas, kot je bil dogovorjen po prejšnji pogodbi o zaposlitvi,
• kraj opravljanja dela, ki ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca.

V primeru, da delavec sprejme neustrezno zaposlitev, ima pravico do sorazmernega dela odpravnine. Znesek odpravnine delavec dogovori z delodajalcem.

Delavcu pripada odpravnina v primeru, ko sam poda izredno odpoved zaradi razlogov, ki so navedeni v 111. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR – 1).

Ko delavcu poteče pogodba o zaposlitvi za določen čas, je upravičen do odpravnine, obstajajo pa izjeme, ki jih navajamo v nadaljevanju.

Delavec nima pravice do odpravnine v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena:

• za nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
• za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu,
• za opravljanje javnih del,
• zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom.
• Odpravnina delavcu ne pripada tudi v primeru, če v času trajanja ali po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas z delodajalcem skleneta pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas ali če zavrne ponujeno pogodbo za nedoločen čas.

Če ima zaposleni pri istem delodajalcu sklenjenih več podaljšanj pogodb za določen čas, mu ob prenehanju zadnje pogodbe pripada odpravnina za celotno trajanje zaposlitve.

V primeru upokojitve, je delavec upravičen do odpravnine, če je pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let.

Kadar določa drugačne pogoje od Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), upoštevamo kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.

Po zakonu višina odpravnine znaša dve povprečni mesečni plači v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma dve povprečni mesečni plači delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje. Pri tem velja, da lahko delodajalec izplača odpravnino v breme posebnega zavarovanja.

Delavec, ki je bil pri delodajalcu zaposlen vsaj pet let po pogodbi o zaposlitvi za krajši delovni čas, ima v primeru upokojitve pravico do odpravnine sorazmerno delovnemu času, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. To določilo ne velja v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o materinskem, očetovskem in starševskem dopustu. V navedenih izjemah mu pripada celoten znesek odpravnine.

Če se delavec, delno upokoji, ima pri delodajalcu, pri katerem mu je prenehala pogodba o zaposlitvi in je sklenil novo za krajši delovni čas, ima pravico do sorazmernega dela odpravnine.

Delavec, ki se upokoji in nato ponovno zaposli, ob prenehanju delovnega razmerja nima pravice do odpravnine.

Delavec ni upravičen do odpravnine ob upokojitvi, če:

oziroma je upravičen do izplačila razlike, kadar znesek odpravnine ob upokojitvi presega zneska iz 1. in 2. točke.


Odpravnina po neuspešno opravljenem poskusnem delu

Če delavec neuspešno opravi poskusno delo in dobi redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Torej pripada delavcu odpravnina, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto, pri čemer se upošteva dolžina skupne delovne dobe delavca pri delodajalcu.

V primeru odpovedi s strani delodajalca zaradi poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti ter v primeru izredne odpovedi s strani delavca, odpravnina znaša:

• 1/5 osnove za vsako leto (v primeru zaposlitve od enega leta do 10 let);
• 1/4 osnove za vsako leto (v primeru zaposlitve od 10 do 20 let);
• 1/3 osnove za vsako leto (v primeru zaposlitve več kot 20 let).

Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.

Višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače.

V primeru prenehanja pogodbe za določen čas, ki je sklenjena za eno leto ali manj pripada delavcu 1/5 osnove (povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe).

V primeru, če je pogodba o zaposlitvi sklenjena za več kot eno leto, je treba ob prenehanju pogodbe o zaposlitve odpravnino, ki delavcu pripada za prvo leto zaposlitve povečati oziroma ji prišteti sorazmerni del te odpravnine za vsak mesec dela nad enim letom zaposlitve.

Ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga, delodajalec mora izplačati delavcu odpravnino ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi, če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače.

V ostalih primerih, v katerih je delavec upravičen do odpravnine, Zakon o delovnih razmerjih (ZDR – 1) ne določa roka za izplačilo.

Urša Šarić

Atama d.o.o.