Regres za letni dopust 2022

Kakšen regres pripada delavcu?
Po Zakonu o delovnih razmerij (ZDR-1) je delavec, ki ima pravico do letnega dopusta, upravičen do regresa. Delodajalec mora delavcu izplačati regres najmanj v višini minimalne plače, ki za leto 2022 znaša 1074,43 evra.

Delavcem se lahko izplača višji znesek regresa od zakonsko predpisanega. Regres za letni dopust je do višine 100 % zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji neobdavčen.

Ali mora delodajalec vsem delavcem izplačati enak regres?
Delodajalec lahko izplača različne zneske regresa delavcem, pri čemer mora upoštevati temeljno pravilo, da delodajalec delavcev pri določanju višine regresa ne diskriminira.

Če delodajalec želi višino regresa za delavce določati različno, se priporoča, da to uredi v svojih splošnih aktih ali podjetniški kolektivni pogodbi. V aktih tudi določi kategorije delavcev in način določanja višine regresa.

Ali pri pogodbi o zaposlitvi za določen čas delavcu pripada regres?
Da. V primeru pogodb o zaposlitvi, ki trajajo manj kot eno leto, delavcu pripada letni regres le v sorazmernem delu, vezano na pravico do letnega dopusta.

Delavec, ki mu delovno razmerje preneha ali se podjetju pridruži med letom, mu pripada sorazmerni del regresa in sicer 1/12 regresa za vsak dopolnjen mesec zaposlitve pri delodajalcu. Če je v koledarskem letu zaposlen 4 mesece, mu tako pripada 4/12 regresa.

Do kdaj mora delodajalec izplačati regres?
Regres se mora izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. Izjemoma se lahko izplača najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta, če je tako določeno s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti in če je delodajalec nelikviden.

Kdaj je rok za izplačilo regresa, če se delavec zaposli po 1. juliju?
Zakon v teh primerih roka za izplačilo ne predvideva, praksa delodajalcev pa je različna, od izplačila pri prvi plači do izplačila na zadnji delovni dan leta. Priporočamo, da se delavec in delodajalec o tem sporazumeta v pogodbi o zaposlitvi.

Kako je v primeru, ko je delavec zaposlen za krajši delovni čas?
Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa sorazmerno z delovnim časom, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi.

Izjema so primeri, ki jih določa 67. člen ZDR - 1:

• delavci, ki delajo krajši delovni čas zaradi starševstva,
• delavci, ki delajo krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali predpisi o zdravstvenem zavarovanju.

Naštetim pripada polni regres.

Ali ima delavec pravico do regresa v času odsotnosti z dela?
Pravico do regresa imajo vsi delavci, ki so v delovnem razmerju. Delavci, ki so odsotni z dela zaradi bolezni, starševskega dopusta ipd. so upravičeni do regresa za letni dopust enako, kot če bi dejansko opravljali svoje delo.

Regres za letni dopust je vezan na pravico delavca do dopusta in ne na njegovo dejansko izrabo, zato delavcu pripada regres v celoti, tudi če ni izrabil dopusta.

Ali mora delavec regres vrniti ob prenehanju delovnega razmerja?
Delavec je dolžan delodajalcu vrniti sorazmerni delež za mesece znotraj koledarskega leta, če je bila pogodba o zaposlitvi predčasno prekinjena.

Delodajalec mora od delavca pridobiti pisno soglasje, da se strinja s poračunom, ki se ponavadi izvede ob zadnjem izplačilu plače.

Delodajalec se lahko tudi odloči, da vračila ne bo zahteval, vendar mora v tem primeru od presežka izplačila, obračunati morebitne davke in prispevke.

Kaj v primeru, ko se delavec ne strinja z vračilom?
V kolikor delavec regresa ne želi vrniti, delodajalec lahko vloži tožbo na pristojno delovno sodišče.

 

 

---