Odmor in počitek med delovnim časom
Vsak delavec potrebuje čas za sprostitev in polnjenje baterij. Počitek med delom in po delu opredeljuje Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki ga razdeli v tri dele:
1. Odmor med delovnim časom
Čas odmora med dnevnim delom se všteva v delovni čas. Se pravi, delavec prejme za čas odmora plačilo, kot če bi delal.
Delavec, ki dela polni delovni čas, ima pravico do odmora med dnevnim delom v trajanju 30 minut. Delavec, ki dela krajši delovni ima pravico do odmora v sorazmerju s časom, prebitim na delu, vendar le pod pogojem, da dela najmanj štiri ure na dan. V primeru, da delavec dela štiri ure na dan, mu pripada 15 – minutni odmor.
V primeru neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa se dolžina odmora določi sorazmerno dolžini dnevnega delovnega časa.
Odmor se lahko določi šele eno uro po pričetku dela in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa.
2. Počitek med zaporednima delovnima dnevoma
Delavcu pripada v obdobju 24 ur pravica do počitka v nepretrganem trajanju najmanj 12 ur (dnevni počitek). V primeru, da je delovni čas delavca neenakomerno razporejen ali začasno prerazporejen, ima v obdobju 24 ur pravico do počitka v nepretrganem trajanju 11 ur.
3. Tedenski počitek
V obdobju sedmih zaporednih dni ima delavec poleg pravice do dnevnega počitka tudi pravico do počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur. Minimalno trajanje tedenskega počitka, se upošteva kot povprečje v obdobju 14 zaporednih dni.
Če mora delavec iz objektivnih, tehničnih, organizacijskih vzrokov delati na dan tedenskega počitka, mu mora delodajalec zagotoviti tedenski počitek na kakšen drug dan v tednu.
Obstajajo tudi določene posebnosti urejanja odmorov in počitkov:
Posebnosti za nekatere kategorije delavcev
V pogodbi o zaposlitvi s poslovodno osebo ali prokuristom, z vodilnim delavcem ali z delavcem, ki opravlja delo na domu, je možno ne glede na določbe Zakona o delovnih razmerij (ZDR-1), drugače urediti odmor, dnevni in tedenski počitek. Posebna ureditev je možna v primeru, če delovnega časa ni mogoče vnaprej razporediti oziroma če si delavec lahko razporeja delovni čas samostojno in če sta mu zagotovljena varnost in zdravje pri delu.
Možnosti drugačnega urejanja v zakonu ali v kolektivnih pogodbah
Večja fleksibilnost delovnega časa je možna, če gre za izmensko delo in v dejavnostih oziroma za delovna mesta, vrsto dela ali poklice, kjer:
• narava dela zahteva stalno prisotnost,
• narava dejavnosti zahteva kontinuirano zagotavljanje dela ali storitev, ali
• v primerih predvidenega neenakomernega ali povečanega obsega dela.
Z zakonom ali kolektivnimi pogodbami na ravni dejavnosti se lahko določi, da se v zgoraj navedenih primerih, dnevni in tedenski počitek v povprečnem minimalnem trajanju, kot ga določa zakon, zagotavlja v časovnem obdobju, ki pa ne sme biti daljše od šest mesecev (in ne v obdobju 14 zaporednih dni, kot določa ZDR-1).
Pravica doječe matere
Delavka, ki doji otroka, ki še ni dopolnil 18 mesecev starosti, in dela s polnim delovnim časom, ima pravico do odmora za dojenje med delovnim časom, ki traja najmanj eno uro dnevno. Pravica do nadomestila plače za čas odmora se uresničuje v skladu s predpisi, ki urejajo starševski dopust.
Urša Šarić
Atama d.o.o.
