Izvršbe na plačo
Izvajanje izvršb na plačo ureja več zakonov.
Najpomembnejši je gotovo
Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).
Tako kot vsak zakon, je tudi Zakon o izvršbi in zavarovanju obsežen in pogosto uporabniku ne najbolj razumljen. Zato se delodajalci in delavci pri izvrševanju davčnih, sodnih in ostalih izvršb še vedno srečujejo z mnogimi dilemami in vprašanji.
Zbrali smo odgovore in nasvete, ki se v praksi največkrat pojavljajo.
1. Delavec je dolg iz naslova izvršbe poravnal, podjetje pa mu še vedno odteguje del plače
Nemalokrat se zgodi, da delavec dolg poplača, vendar podjetje (ali pa banka) te informacije ne prejme. Zato je podjetje še vedno zakonsko dolžno izvajati odtegljaje pri dohodku. Nasvet: zahtevajte, da upnik izda potrdilo ali pa takoj obvesti delodajalca, da je dolg poravnan.
2. Kaj storiti, ko je dolg preplačan?
Upnik mora preveč odtegnjena sredstva obvezno vrniti dolžniku in ne podjetju, kjer je dolžnik zaposlen. Namreč, vsak znesek, ki ga podjetje odtegne od plače, je zaveden na plačilni listi. Ravno zato mora dolžnik ta znesek prejeti direktno od upnika.
3. Vzdrževani člani
Kadar je dolžnik dolžan preživljati družinske člane, lahko na podjetje in na banko posreduje dokazila o preživljanju. V tem primeru, mu bo ob izplačilu osebnega dohodka na računu ostalo več sredstev.
4. Razlika med izvršbo in upravno izplačilno prepovedjo
Izvršba je dokument, ki ga izda državni organ (sodišče, FURS, itd). V tem primeru ni pomembno, ali se dolžnik z njim strinja ali ne. Izvršba na plačo v večini primerov narekuje, da mora delavcu ostati najmanj 76% bruto minimalne plače.
Upravno izplačilna prepoved je dokument s katerim se mora dolžnik strinjati in ga podpisati. Ponavadi se nanaša na kredite, ki jih je dolžnik prostovoljno sklenil. V tem primeru tudi ni omejitve, koliko mora dolžniku ostati na računu. Odtegniti je potrebno dogovorjen znesek.
5. Vloga delodajalca
Delodajalec nastopa v vlogi dolžnikovega dolžnika. To pomeni, da je dolžan delavcu izplačati plačo, delavec pa je dolžan upniku. Posledično je zaradi tega delodajalec dolžan ustrezen znesek plače nakazati direktno upniku v primeru sodne, davčne ali druge izvršbe.
V primeru upravno izplačilne prepovedi, ki se ponavadi nanaša na kredit ali posojilo, pa delodajalec odtegljajev ni dolžan izvajati, če upravno plačilne prepovedi ni sprejel in podpisal.
Kljub temu, da zgornja tema ni najbolj kadrovske narave, ampak bolj računovodske, v Atami našim zaposlenim svetujemo in pomagamo, kadar pride do zgoraj opisanih situacij (in morda še kakšne, ki je tokrat nismo zajeli).
Preverite našo
ponudbo dela in morda boste tudi vi postali naš sodelavec.
Tanja Šket
