Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 131. členu določa, da mora delodajalec zaposlenim izplačati regres najkasneje do 1. julija v tekočem letu. Pravica do regresa je vezana na pravico do letnega dopusta.
Delavec, ki ima sklenjeno pogodbo za celo leto, ima pravico do letnega dopusta za celo leto zaposlitve in posledično do celotnega regresa. Če pa delavec ni zaposlen celo leto, mu pripada sorazmerni del dopusta, 1/12 za vsak mesec zaposlitve. Enako mu pripada 1/12 regresa za vsak mesec zaposlitve.
Ob prekinitvi delovnega razmerja pred koncem leta, mora delavec vrniti sorazmerni del regresa. Vračilo se v praksi najpogosteje izvede ob izplačilu zadnje plače.
Delodajalec mora od delavca pridobiti strinjanje z vračilom regresa. V praksi je priporočljivo, da delavec soglasje z vračilom podpiše skupaj z dokumentom o prenehanju delovnega razmerja, oziroma odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
Delodajalec mora ob vračilu popraviti REK-1 obrazec, ki ga je oddal ob izplačilu regresa. Praviloma mora delodajalec popraviti obračun dohodnine na vrnjeni del regresa. Delavec v primeru, ko se obračuna dohodnina, vrne neto znesek.
V takšni situaciji delodajalcu preostane tožba na pristojnem sodišču. Pogosto pa znesek, ki bi ga delodajalec dobil povrnjen, ne odtehta vloženega truda. Delodajalec se zato lahko odloči, da delavcu preveč izplačan regres pusti. V tem primeru je potrebno na znesek, ki presega sorazmerni del 70 % povprečne plače zaposlenih v RS obračunati in plačati prispevke za socialno varnost.
Delodajalec o obračunu prispevkov poroča na popravku REK-1 obrazca. Da ne pride do zamudnih obresti, se pisno obvesti pristojni davčni organ o razlogu popravka. Na podlagi pisnega obvestila delodajalca davčni organ vzpostavi pravilen datum obveznosti.
Se soočate z nejasnostmi glede izplačila regresa? Vprašanje nam lahko pošljete v naši rubriki Zastavite nam vprašanje.
Miha Šket
