17.04.2024
Novela Zakona o delovnih razmerjih z dne 16.11.2023 je med spremembami uvedla pravico do odklopa. Vsebina izhaja iz Resolucije Evropskega parlamenta z dne 21.1.2021.
ZDR-1 v 142.a členu navaja:
(1) Delodajalec mora delavcem zagotoviti pravico do odklopa, s katero zagotovi, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu. V ta namen mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe.
(2) Ukrepi, ki jih mora sprejeti delodajalec, se določijo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. O sprejetih ukrepih mora delodajalec pisno obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način (npr. na določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih delodajalca ali z uporabo informacijske tehnologije).
(3) Če ukrepi iz prvega odstavka tega člena niso določeni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, se določijo s kolektivno pogodbo ožje ravni.
(4) Če pri delodajalcu ni sindikata, mora delodajalec predlog ukrepov pred sprejetjem posredovati v mnenje svetu delavcev oziroma delavskemu zaupniku. Svet delavcev oziroma delavski zaupnik mora podati mnenje v roku osmih dni, delodajalec pa mora pred sprejetjem ukrepov posredovano mnenje obravnavati in se do njega opredeliti.
(5) Če pri posameznem delodajalcu ni organiziranega sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika, mora o vsebini ukrepov delodajalec pred njihovim sprejetjem obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način.
(6) Če delavec v primeru spora navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je delodajalec ravnal v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, je dokazno breme na strani delodajalca.
Delodajalci morajo ukrepe za uresničevanje pravice do odklopa sprejeti najkasneje do 16. novembra 2024.
Namen pravice do odklopa je pravica delavca, da se lahko odklopi od digitalnih orodij (informacijska in komunikacijska tehnologija) za namene dela. To predvsem velja za čas, ko delavcu pripada počitek ali je odsoten z dela zaradi dopusta ali bolniške odsotnosti.
Samo določilo zakona ne opredeljuje načinov ali vsebine same pravice oziroma izvajanja le-te. Zato je s strani delodajalcev potrebno najti načine, kako pravico zagotoviti, jo izvajati in v primeru sporov dokazovati njen obstoj.
V praksi lahko delodajalci v kolektivni pogodbi ali internih aktih določijo pravila izvajanja oziroma vsebine pravice. To pomeni, da lahko delodajalec s politiko ozaveščanja delavce opozarja na njihovo pravico ali pa uvede trše ukrepe, kot je onemogočanje dostopa do elektronske pošte izven delovnega časa.
Določilo o pravici do odklopa je namenjano delavcem, da v času novih oblik delovnega časa niso na voljo delovnim obveznostim oziroma ne opravljajo delovnih skozi cel dan.
Razumljiva je potreba po zavedanju tako delavca kot delodajalca, da je potrebna zdrava razmejitev med delovnim časom in privatnim življenjem oziroma počitkom od dela. Vendar pa z novimi načini dela, ki delavcem omogočajo lažje usklajevanje zasebnega in službenega življenja in zamejujejo stroge meje med začetkom in koncem delovnika težko določamo, kdaj naj se oseba odklopi. Samo določilo zakona tako ne omejuje samo delodajalcev ampak tudi delavce.
Sama pravica sicer govori o tem, da ima delavec pravico in ne dolžnost. Stroga opredelitev in pomanjkanje smernic pa lahko privede k omejevanju fleksibilnosti in nezadostnemu odpravljanju obremenitve tistih zaposlenih, ki so bili do sedaj izpostavljeni pretirani razpoložljivosti delodajalcem.
Tanja Šket
Direktorica Atama d.o.o.
Urejevanje delovnih razmerij z ustreznimi akti je obveznost delodajalca. Pravico do odklopa lahko opredelite tudi v obstoječih aktih. V primeru, da potrebujete strokovnega partnerja pri urejanju dokumentacije, so vam na voljo naši strokovnjaki. Vaše povpraševanje lahko oddate preko SPLETNEGA OBRAZCA https://atama.si/S1910/Po%C5%A1ljite+povpra%C5%A1evanje ali nas pokličete na 01/2300-860.
