Usklajevanje med poklicnim in zasebnim življenjem
Ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem pomeni zadostno količino časa, da opravimo vse zadolžitve v vseh sferah našega življenja in je doseženo takrat, ko sami pri sebi čutimo, da imamo stvari v obeh delih urejene in pod nadzorom. Pomembno je, da poklicno življenje ne preseže meje zasebnega in je delavcu omogočeno zadovoljno preživljanje prostega časa. Prav tako pa je pomembno obratno – da zasebno življenje ne povzroča manjše učinkovitosti na delovnem mestu.
Ravnovesje tako ne pomeni enake količine zahtev v obeh sferah, temveč zaznano obvladljivost količine zahtev na obeh področjih. Potrebe za doseganje ravnovesja se tekom življenja spreminjajo in so različne med posamezniki, zato o univerzalnem in objektivnem ravnovesju med poklicnim in zasebnim življenjem ne moremo govoriti. Idealnega razmerja med zahtevami obeh sfer, ki bi ustrezalo vsem torej ni.
Evropska agencija za varnost in zdravje na delovnem mestu je poročala, da eden od štirih evropskih delavcev doživlja konflikt med poklicnim in zasebnim življenjem. Kot dejavnik za odkrivanje ravnovesja pa je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) uporabila indeks »Better life«. Sestavljen je iz dveh kriterijev, in sicer prvega, ki je procent delavcev, ki delajo več kot 50 ur na teden ter drugega, ki je povprečen čas, ki ga zaposleni porabijo za prostočasne aktivnosti in osebno skrb. Ugotovili so, da je 12% žensk in 5% moških takih, ki delajo več kot 50 ur na teden. Ugotovili so tudi, da imajo najboljše povprečno ravnovesje države Danska, Španija in Nizozemska, najslabše pa Turčija, Mehika in Koreja. Slovenija se uvršča na 22. mesto od skupnih sodelujočih držav.
Posledice ravnovesja se pojavijo tako z vidika zaposlenega kot z vidika delodajalca. Vezane na zaposlenega so stres, težave z zdravjem, akutne ali kronične bolezni in izgorelost. Delodajalec pa se spopada z nezadovoljstvom zaposlenih, višjo stopnjo konfliktov, neučinkovito izrabo delovnega časa, odsotnostjo delavcev ter zmanjšano učinkovitostjo na delovnem mestu. Mednarodni urad za delo je namreč prišel do spoznanja, da izgorelost in depresija postajata glavni bolezni 21. stoletja.
Kako v praksi doseči boljše ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem z vidika podjetja?
Pomembno je poudariti, da so naštete prakse načini, ki do neke mere omogočajo doseganje ravnovesja.
1. podpora za zaposlene (npr. vrtec za otroke zaposlenih, telovadba in prostor za opravljanje te…),
2. ugodnosti za zaposlene (npr. porodniški dopust, ugodnosti za zakonca…),
3. organizacijske iniciative (npr. trening vodenja) in
4. rekonstrukcija dela (fleksibilen delovni čas, polovični delovni čas…).
Zanimivo je omeniti tudi projekt Družini prijazno podjetje, ki se je na slovenskem trgu, z namenom spodbujanja podjetij k sodelovanju in skrbi za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja svojih zaposlenih, začel izvajati leta 2007. Družini prijazno podjetje se zaveže, da bo sprejelo določen nabor ukrepov, ki bodo zaposlenim olajšali usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Namen je ustvariti pogoje, v katerih bodo zaposleni delali bolj zavzeto, motivirano, bodo bolj zadovoljni in zvesti svojemu podjetju.
In še popotnica za izboljšanje ravnovesja pri sebi:
1. Ne pozabi na odmore, ki pa naj bodo kvalitetni,
2. postavi si prioritete,
3. delaj produktivno in kvalitetno, če ne si raje odpočij in nadaljuj kasneje,
4. ustavi se in se vrni nazaj jutri,
5. postavi si svoje standarde,
6. ko delaš, omeji komunikacijo.
Pomembno je ohranjati ravnovesje in skrbeti za kvaliteto tako poklicnega kot tudi zasebnega življenja, premišljeno ravnati s svojimi pravicami in dolžnostmi ter paziti na vzajemnost odnosa poklic – zasebno življenje.
Si v podjetju želite sistema, ki bo omogočal pravo ravnovesje in zagotavljal uspešno sodelovanje? Naši svetovalci vam z veseljem pripravijo ponudbo za rešitev vaše težave.
Ema Petavar
Atama d.o.o.
