Krajši delovni čas zaradi starševstva

Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) v 50. členu podrobno opredeljuje pravice staršev do krajšega delovnega časa. V članku predstavljamo celotni postopek, tako za delodajalce kot tudi zaposlene.

Čeprav je to pravica zaposlenega in hkrati obveznost delodajalca, da zaposlenemu omogoči krajši delovni čas zaradi starševstva, je potrebno delodajalca o tem obvestiti 30 dni pred nastopom. Zaposleni odda pisno vlogo, na podlagi katere z delodajalcem skleneta aneks k pogodbi. V aneksu je potrebno opredeliti obdobje dela s skrajšanim delavnikom ter število ur na teden. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost (20 ur na teden). 

Po sklenjenem aneksu, delodajalec v osmih dneh po nastanku spremembe na portalu eVem zaposlenega odjavi iz obveznega zavarovanja z obrazcem M-2 iz 40 urnega delovnika in ga prijavi z obrazcem M-1 v obvezno zavarovanje za 20 urni delavnik – a pozor, zavarovalni čas delavca je še vedno 40 ur na teden. Kot prilogo k obema obrazcema dodate aneks k pogodbi.

Zaposleni vloži obrazec S-3/1 in poleg priloži kopijo aneksa k pogodbi na pristojni Center za socialno delo, ki nato delavcu izda odločbo. Vse to mora narediti 30 dni od pričetka dela s krajšim delovnim časom.   

Kdo lahko uveljavlja pravico?
- Eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti,
- eden od staršev, ki neguje in varuje najmanj dva otroka, ima pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka, pri čemer je eno leto izrabe pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega neprenosljivo za vsakega od staršev,
- eden od staršev, ki neguje in varuje zmerno ali težje gibalno oviranega otroka ali otroka z zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju, ima pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega vendar ne dlje kot do 18. leta starosti otroka.

Pogosto iz strani zaposlenih prihaja do zmote, da država povrne tudi polovico njegove plače. Republika Slovenija plačuje prispevke zavarovanca in delodajalca za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, za starševsko varstvo, za zdravstveno zavarovanje pa prispevke za primer bolezni in poškodbe izven dela, in sicer od sorazmernega dela minimalne plače.

 

Teja Kastelic, dipl. org.
Svetovalka za kadrovske rešitve