Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 131. členu določa, da mora delodajalec zaposlenim izplačati regres najkasneje do 1. julija v tekočem letu. Pravica do regresa je vezana na pravico do letnega dopusta.
Delavec, ki ima sklenjeno pogodbo za celo leto, ima pravico do letnega dopusta za celo leto zaposlitve in posledično do celotnega regresa. Če delavec ni zaposlen celo leto, mu pripada sorazmerni del dopusta, 1/12 za vsak mesec zaposlitve. Enako mu pripada 1/12 regresa za vsak mesec zaposlitve.
Kaj storiti, če pride po izplačilu polnega regresa do prekinitve delovnega razmerja?
Ob prekinitvi delovnega razmerja pred koncem leta, mora delavec vrniti sorazmerni del regresa.
Delavec naj ob prekinitvi razmerja podpiše izjavo, da se z vračilom regresa strinja in da mu lahko delodajalec dolgovan znesek odtegne ob zadnji plači. V primeru, da delavec tega ne podpiše, lahko delodajalec sproži sodni postopek ali pa delavcu presežek regresa obračuna kot plačo. Potrebno je vedeti, da je v tem primeru potrebno plačati vse prispevke ter oddati ustrezno poročilo na REK-1 obrazcu.
Ali lahko delodajalec ob začetku zaposlitve od delavca zahteva podpisano izjavo?
Ne. Delavčevo strinjanje mora biti podpisano po izplačilu regresa in ne pavšalno vnaprej.
Potrebujete pomoč pri urejanju kadrovske administracije? Obrnite se na naše svetovalce in pripravili bomo najbolj primerno rešitev za vaše podjetje.
Tanja Šket
