Atama logotip
EN

Minulo delo

Večkrat se v praksi med zaposlenimi in tudi podjetji pojavlja dilema tako o višini kot o upravičenosti izplačevanja dodatka na delovno dobo ali kot ga poznamo, dodatka za minulo delo.
 
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 129. členu navaja:
 
1. Delavcu pripada dodatek za delovno dobo.
2. Višina dodatka za delovno dobo se določi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti.
 
Torej, ZDR-1 sam po sebi ne ureja višine izplačevanja dodatka niti ne vsebuje določil, ali se dodatek izplačuje za celotno delovno dobo ali samo za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu (torej trenutnem).
 
Višina izplačila ter obdobje, ki se všteva večinoma urejajo kolektivne pogodbe, ki lahko različno opredeljujejo pravilo izplačevanja.
 
Kaj pa v primeru, ko podjetje ni zavezano k nobeni kolektivni pogodbi?
 
Podjetja morajo v internih pravilnikih določiti pravilo glede izplačevanja dodatka za delovno dobo. Edini pogoj, ki izhaja iz ZDR-1 pa je, da ga morajo izplačevati.
 
Ali lahko podjetje izplačuje dodatek na delovno dobo pod boljšimi pogoji, kot jih določa kolektivna pogodba?
 
Lahko. ZDR-1 in kolektivne pogodbe vedno navajajo minimalne pogoje. Podjetje se vedno lahko odloči za višji dodatek ali bolj ugodne pogoje glede izplačevanja. Seveda morajo biti ti pogoji bolj ugodni za delavca in ne za delodajalca.
 
Tanja Šket
 
 
 
Ste v dilemi glede plačnih in kadrovskih pravil, ki zavezujejo vaše podjetje? V Atami že vrsto let svetujemo in urejamo kadrovsko funkcijo različnim podjetjem. Pišite nam na info@atama.si in z veseljem vam bomo prisluhnili glede vaših izzivov na kadrovskem področju.