Tema, ki jo vaše vprašanje odpira je v teh časih zelo aktualna. Zato jo bom obravnaval podrobneje z namenom, da odgovor ponudi uporabne informacije širšemu krogu bralcev.

Predvidevam, da ima delodajalec v mislih odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. To možnost mu daje zakon. On določa, da je podlaga odpovedi prenehanje potrebe po opravljanju določenega dela, ki se opravlja pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi delavca. Razlog za prenehanje potrebe je lahko ekonomski (recimo slabi poslovni rezultati, zmanjšanje naročil ...), organizacijski (recimo nova organizacija družbe, nova sistemizacija...), tehnološki (recimo uvedba druge tehnologije, elektronsko poslovanje ...), strukturni (recimo širši makroekonomski ukrepi, ukrepi države ...)  ali podobni razlogi. Torej, delodajalec se pri odpovedi pogodbe ne more sklicevati na to, da je delavec  preprosto predraga delovna sila.

Zelo pomembno je, da je razlog za odpoved pogodbe utemeljen in tako resen, da onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji, ki jih določa pogodba o zaposlitvi. Zato mora delodajalec odpovedni razlog v odpovedi utemeljiti in dokazati.

 Poleg gornjega mora delodajalec zelo natančno upoštevati tudi postopkovne in druge določbe zakona, ki se nanašajo na:

·        Roke za izvedbo odpovedi pogodbe,

·        Proučitev možnosti za prezaposlitev delavca,

·        Obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe delavcu, postopke vročanja,

·        Obliko in vsebino odpovedi,

·        Zahtevo delavca, da mora zagotoviti vključitev sindikata v postopek,

·        Varovane kategorije delavcev.

Kadar gre za večjega delodajalca, ki odpušča večje število delavcev je obvezno sestaviti program razreševanja presežnih delavcev in v postopek vključiti sindikat in zavod za zaposlovanje.

V vašem primeru bi se meni zdelo zelo sporno, če bi delodajalec na sedanje vaše delovno mesto zaposlil nekoga z nižjo kvalifikacijo, pri tem pa ne bi spremenil vsaj sistemizacije. Po moje bi se v tem primeru v postopku varstva zakonitosti lahko dokazovalo, da je delodajalec ravnal nezakonito.

Varstvo zakonitosti je potrebno na sodišču sprožiti v 30 dneh po prejemu odpovedi. To je delo za odvetnika, zato je prav, da se ga angažira pravočasno.

Delavec, ki mu je redno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga ima pravico do:

·        Odpovednega roka (iz pogodbe, če ga ona ne določa pa iz zakona, najmanj je 30 dni),

·        Odpravnine (za vsako leto dela pri delodajalcu od 1/ do 1/3 povprečne plače delavca, odvisno od delovne dobe pri delodajalcu),

·        Izrabe vsega pripadajočega dopusta do izteka odpovednega roka ali odškodnine namesto izrabe,

·        Dveh plačanih ur odsotnosti z dela za iskanje nove zaposlitve na teden,

·        Morebitno denarno povračilo namesto odpovednega roka,

·        Denarnega nadomestila za brezposelnost,

·        Prednostne pravice do zaposlitve pri istem delodajalcu, če ta v roku enega leta po odpovedi zaposluje nove delavce in sicer v primeru, če delavec izpolnjuje razpisne pogoje.

Zakonitost postopka je za delavca zelo pomembna tudi zato, ker bo zavod za zaposlovanje v primeru svojega dvoma v zakonitost odklonil izplačevanje denarnega nadomestila. Delavca bo napotil na pravdo. To pa ima lahko za posledico, da delavec do pravnomočnega zaključka pravde ostane brez sredstev za preživljanje vse dokler ne najde nove zaposlitve.

Lepo vas pozdravljam.

Alojz Šket