Dober dan. Z vami se povsem strinjam.  Na prvem mestu je namen dopusta. Ko se on planira, mora delodajalec upoštevati, da naj si v času dopusta delavec obnovo psihofizične sposobnosti za nadaljevanje dela. V tem smislu je primerno glavne dopuste organizirati sredi leta in en del najmanj 2 tedna strnjeno, na delavca seveda. Na drugem mestu je organizacija dela. Zakon je dal delodajalcu pravico planirati dopuste zato, da se kapacitete čim bolj optimalno zapolnijo. Marsikje zato določajo tudi termine kolektivnih dopustov, tako za glavni dopust kot druge, ob praznikih recimo (božič, konec leta, ali podobno). Naslednje so pravice družine, posebej še, če gre za šoloobvezne otroke. Oni izven počitnic  gredo težko s starši en teden ali več na počitnice. Zato je treba pravico do minimalno enega tedna dopusta spoštovati v primeru staršev šolobveznih otrok. In zadnje, delodajalec se mora potruditi in pomagati tudi v primerih, ko morata partnerja uskladiti interese in možnosti dveh delodajalcev. V se druge želje delodajalcev in delavcev v zvezi z dopusti so podredne. Izrazil bi le še osebno prepričanje, da so pogoste kratke odsotnosti delavca negacija smisla dopusta in praviloma moteč element organizacije dela, posledično pa škodljive za delodajalca in delavca. O izrabi dopusta je zakonodajalec dokaj natančno določil pravila v 163. in 165. členu ZDR. Lepo vas pozdravljam.   Alojz Šket www.atama.si