<!-- /* Style Definitions */ p.MsoNormal, li.MsoNormal, div.MsoNormal {mso-style-parent:""; margin:0cm; margin-bottom:.0001pt; mso-pagination:widow-orphan; font-size:12.0pt; font-family:"Times New Roman"; mso-fareast-font-family:"Times New Roman";}a:link, span.MsoHyperlink {color:blue; text-decoration:underline; text-underline:single;}a:visited, span.MsoHyperlinkFollowed {color:purple; text-decoration:underline; text-underline:single;}@page Section1 {size:612.0pt 792.0pt; margin:70.85pt 70.85pt 70.85pt 70.85pt; mso-header-margin:35.4pt; mso-footer-margin:35.4pt; mso-paper-source:0;}div.Section1 {page:Section1;}--> Dober dan. Delodajalec mora delavcu naure odrediti. Pri tem se mora držati zakona. Delavcu lako odredi največ 8 ur na teden, 20 ur na mesec in 180 ur na leto. Vse obremenitve delavca se upoštevajo kot povprečne, povprečje pa se lahko računa največ za obdobje 6 mesecev. Pri odrejanju nadurnega dela mora delodajalec ravnati tako, da zagotovi najmanj minimalni zakonski počitek delavca med dvema delovnima dnevoma in tedenski počitek. Minimalni počitek med dvema delovnima dnevoma znaša 12 ur v 24 urah, v obdobju 7 dni - teden pa še enkarat neprekinjeno 24 ur. Zakon ne pozna termina koriščenja ur. Vsak ukrep delodajalca, ki z delavcem ni dogovorjen, je sporen. Ker tega zakon ne ureja ostaja popolnoma nejasno, kako je z izrabo viška ur. Delavec tega enostransko ne more narediti. Najbolje je da se z delodajalcem začnete pogovarjati čimprej. Zakon delodajalcu omogoča začasno prerazporeditev delovnega časa. Kako se to naredi, je zakon uredil. Iz vašega pisanja razberem, da ne gre za tak ukrep. Delodajalec mora po zakonu vse delo delavca plačati. Zato vam priporočam, da si opravljeno delo natančno beležite, o njem zberite čim več dokazil. Pogosto se namreč zgodi, da do koriščenja ure ne pride, delodajalec pa nadur tudi ne plača. Rešitev je le tožba, v njej pa mora delavec predložiti dokaze. In še tole, za nadzor zakonitosti tega področja je pooblaščen delovni inšpektor. V primeru težav se obrnite nanj. Lepo vas pozdravljam.   Alojz Šket www.atama.si