Dober dan. Zakon določa, da za posebne delovne razmere, delavcu pripadajo dodatki. Ne ureja pa njihove višine. Delodajalce zavezuje, da o tem sklenejo kolektivne pogodbe, če jih ni, pa lahko dodatke ureja tudi pogodba o zaposlitvi delavca, ali splošni akt delodajalca. Pri tem imajo običajno zelo pomembno vlogo sindikati. Zagumarsko industrijo je panožna pogodba podpisana, zato v vašem primeru dodatki ne bodo smeli biti nižji od tistih ki so dogovorjeni s pogodbo. V nadaljevanju vam prilagam kopijo členov. Dodatki za posebne obremenitve 84. člen (1)Delavcem pripadajo dodatki za posebne obremenitve pri delu, neugodnevplive okolja, nevarnost pri delu in delo v delovnem času, ki je zadelavce manj ugoden. (2) Dodatki se obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada. (3) Osnova za izračun dodatkov je osnovna plača delavca za polni delovni čas, oziroma ustrezna urna postavka. (4)Dodatki iz prvega odstavka tega člena se ne izkazujejo kot posebendodatek v primerih, ko so pogoji dela, v katerih se delo opravlja, žeupoštevani pri osnovni plači delavca. (5) Za delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden, pripadajo delavcem dodatki najmanj v naslednjem odstotku od osnove: 5.1 za čas dela v popoldanski in nočni izmeni, kadar se delovni proces izvaja v dveh ali treh izmenah, vikendi so prosti: 10 % 5.2 za čas dela v popoldanski in nočni izmeni, kadar se delovni proces izvaja kontinuirano (menjajoči ritem delovnih dni – delo tudi ob vikendih): 14 % 5.3 za delo v deljenem delovnem času: - za prekinitev dela več kot 1 uro 15 % - za prekinitev dela več kot 2 uri 20 % 5.4 za dežurstvo 20 % 5.5 za nočno delo 50 % 5.6 za delo prek polnega delovnega časa 30% 5.7 za delo v nedeljo 50% 5.8 za delo na državne praznike in dela proste dneve po zakonu 50 % (6)Dodatka pod točkama 5.1 in 5.2 se med seboj izključujeta. Dodatka podtočkama 5.7 in 5.8 se med seboj izključujeta. Dodatka pod točkama 5.1in 5.6 se med seboj izključujeta. Dodatka pod točkama 5.2 in 5.6 se medseboj izključujeta. Dodatek pod točko 5.4 se izključuje z dodatki podvsemi točkami. (7) Za čas pripravljenosti na domu pripada delavcu nadomestilo v višini najmanj 10% od osnovne plače. (8)Če težji pogoji dela oz. vplivi okolja niso upoštevani v osnovni plačidelavca, se dodatki opredelijo v kolektivni pogodbi oz. splošnih aktihpri delodajalcu v naslednjih primerih: a) pri umazanih delih indrugih težkih delih, kjer je delavec stalno izpostavljen negativnimvplivom okolja, kot so: dim, saje, vroč pepel, prah, vlaga, visoketemperature, posebno močan ropot ali posebno bleščeča umetna svetloba,slabo osvetljen prostor ali obremenjujoča barvna svetloba, pri delu stopili in jedkimi snovmi, pri delih, kjer delavec v skladu s predpisistalno uporablja zaščitna sredstva, kot so: zaščitna čelada, plinskamaska, maska proti prahu, naprava za dovajanje svežega zraka, ali drugazaščitna sredstva, skupno najmanj 3%; b) pri delih, kjer je delavec izpostavljen posebnim nevarnostim, kot so: požar, voda, eksplozija, skupno najmanj 3%; c)pri delih, kjer delavec stalno dela v neposredni bližini izvorovionizirajočih in neionizirajočih sevanj, ki spadajo pod strokovninadzor pooblaščenih institucij in jih je treba sistematično inperiodično nadzirati, skupno najmanj 3%; (9) Delavcu pripadajododatki za težje pogoje dela oz. vplive okolja za čas trajanja takegadela, če je bil k takemu delu razporejen in ga je dejansko opravil. Delovni čas Polni delovni čas 55. člen Polni delovni čas po tej kolektivni pogodbi je 40 ur tedensko, če zakon ne določa drugače 56. člen Potej kolektivni pogodbi se šteje, da so pogoji, da se upošteva polnidelovni čas kot povprečna delovna obveznost delavca v obdobju 12mesecev, izpolnjeni v primeru: - če gre za izrazito sezonsko naravo dejavnosti in je delovni čas med letom neenakomerno razporejen, -če delovni oziroma proizvodni proces poteka neprekinjeno, pa jepotrebno delovni ali proizvodni proces med letom ustaviti zaradi rednihdaljših vzdrževalnih del ali izrabe letnega dopusta, - če jedelovni oziroma proizvodni proces organiziran v pet oziroma šestdnevnem delovnem tednu, posamezni deli tega procesa pa tečejoneprekinjeno, - v drugih dokumentiranih in strokovno utemeljenih primerih. Letni razpored delovnega časa 57. člen (1)Delodajalec je dolžan pred začetkom koledarskega ali poslovnega letadoločiti letni razpored delovnega časa, s katerim zagotovi izvajanjedoločb zakona in te kolektivne pogodbe, ki se nanašajo na delovni čas. (2)Z letnim delovnim koledarjem je potrebno z enakomerno ali neenakomernorazporeditvijo delovnega časa delavcem pri delodajalcu zagotovitinajveč toliko delovnih dni, da bodo v skladu z zakonom in to kolektivnopogodbo imeli na letni ravni zagotovljen polni delovni čas. Organizacija delovnega časa 58. člen Skolektivno pogodbo pri delodajalcu ali splošnim aktom delodajalca sedoločijo oblike delovnega časa, z organizacijskim predpisom pa sedoloči organizacija delovnega časa in njegovo izvajanje. 59. člen Vprimerih, ko delovni proces zahteva stalno prisotnost delavca nadelovnem mestu in mora delavec ob koncu svoje izmene predati delodelavcu, ki prihaja na delo, se čas do predaje dela drugemu delavcušteje v delovni čas. Nadurno delo 60. člen (1) Nadurno delo lahko delodajalec odredi v primerih, določenih z zakonom in v naslednjih primerih: - v primeru nenadno začasno odsotnega delavca, - v primeru nenadne okvare delovnih sredstev in postrojenj, če je potrebno začeto delo nadaljevati in dokončati, - v primeru začasne krajše prekinitve energije, če je potrebno začeto delo nadaljevati in dokončati (2) Delodajalec delavcu odredi nadurno delo s pisnim nalogom praviloma en dan pred začetkom nadurnega dela. (3)V primeru, da pisna odreditev nadurnega dela ni možna, lahkodelodajalec delavcu odredi nadurno delo tudi ustno. V teh primerih moradelavec prejeti pisni nalog za nadurno delo skladno z določbami zakona. (4) Pisni nalog je hkrati nalog za obračun in plačilo nadurnega dela, razen če se delavec in delodajalec ne dogovorita drugače. (5)Dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev nadurnega dela, določena zzakonom, se lahko upošteva kot povprečna omejitev v obdobju 6 mesecev. 61. člen Delodajalecpoleg primerov, določenih z zakonom, ne sme odrediti nadurnega deladelavcu z otrokom do treh let starosti in delavcu, ki živi sam zotrokom do sedmega leta starosti, brez njegovega pisnega soglasja. 62. člen (1) Delodajalec v okviru evidence delovnega časa vodi evidenco dejansko opravljenih nadur preko polnega delovnega časa. (2)Predsednik ali od njega pooblaščeni predstavnik reprezentativnegasindikata pri delodajalcu ima pravico do vpogleda v podatke oopravljenih urah preko polnega delovnega časa. Razporejanje delovnega časa 63. člen (1) Predvidena neenakomerna razporeditev delovnega časa mora biti določena z letnim razporedom delovnega časa. (2)Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnegačasa v primerih, ko to narekujejo objektivni ali tehnični razlogi alirazlogi organizacije dela, se upošteva poln delovni čas kot povprečnaobveznost v obdobju, ki ne sme biti daljši od 12 mesecev. (3) Delodajalec lahko neenakomerno prerazporedi delovni čas, kadar to zahteva: - narava in organizacija dela, - racionalizacija poslovanja, - boljše izkoriščanje delovnih sredstev, - smotrnejša izraba delovnega časa, - dokončanje določen ih del oz. opravil, - tržne razmere, - potrebe uporabnikov, - višja sila ali izjemne okoliščine. 64. člen (1) Delodajalec lahko začasno prerazporedi delovni čas: - zaradi izjemoma zmanjšanega oz. povečanega obsega proizvodnje ali poslovanja, - zaradi začasnega pomanjkanja surovin ali energije, - zaradi nepredvidene začasno povečane odsotnosti delavcev z dela, - zaradi večjih okvar delovnih sredstev in postrojenj, - v drugih primerih, določenih s kolektivno pogodbo posameznega delodajalca ali splošnim aktom delodajalca. (2)V primerih začasne prerazporeditve delovnega časa je lahko tedenskadelovna obveznost delavca, izražena v delovnih dnevih, daljša alikrajša od siceršnje delovne obveznosti delavca. 65. člen Vprimeru neenakomerne razporeditve in začasne prerazporeditve delovnegačasa povprečna dnevna in tedenska delovna obveznost delavca ne sme bitidaljša, kot to določa zakon ali ta kolektivna pogodba. Nočno delo 66. člen (1)Stranke kolektivne pogodbe soglašajo, da lahko delodajalci, za katerevelja ta kolektivna pogodba, uvedejo nočno delo, če so izpolnjeninaslednji pogoji: - trajanje nočne izmene ne sme biti daljše odosem (8) ur dnevno in ne daljše od deset (10) ur, če je delovni časneenakomerno razporejen ali začasno prerazporejen, - če imajo urejen prevoz na delo in z dela; -zagotovljen mora biti ustrezen obrok med delom; če delodajalec namestotoplega obroka zagotavlja mrzli obrok med delom, mora zagotovitibrezplačne tople napitke, - zagotovljeno mora biti strokovno vodenje delovnega (proizvodnega, tehnološkega) procesa ves čas trajanja nočne izmene, -nočnim delavcem, ki delajo na delovnih mestih s povečanim tveganjem inškodljivostjo, mora biti zagotovljen periodični zdravstveni preglednajmanj enkrat letno. (2) Za urejen prevoz na delo in z dela sešteje način prevoza, ki ga delojemalec običajno uporablja za prevoz nadelo in z dela, ne glede na sistem povračil stroškov v zvezi z delom,ali prevoz, ki ga organizira delodajalec. (3) Delovni čas nočnega delavca ne sme v obdobju 6 mesecev trajati povprečno več kot 8 ur na dan. (4)Delodajalec, za katere velja ta kolektivna pogodba, soglaša, da lahkopredstavniki delodajalskih organizacij in sindikata kadarkoli nadzirajoizpolnjevanje pogojev za nočno delo. (5)Pogodbeni strankisoglašata, da se zaradi boljše izkoriščenosti delovnih sredstev inširjenja zaposlitvenih možnosti ter podobnih ekonomskih in socialnihrazlogov, ob upoštevanju vseh pogojev za uvedbo nočnega dela, kadar sedejavnosti po tej kolektivni pogodbi opravljajo na industrijski način,lahko uvede nočno delo žensk v skladu z zakonom in konvencijo št. 89Mednarodne organizacije za delo in s Protokolom iz leta 1990 k tejkonvenciji. (6) S to določbo je dosežen sporazum medreprezentativnim sindikatom in združenjem delodajalcev v skladu s 1.točko 2. odstavka 153. člena ZDR. (7) Delodajalec je dolžan enkratletno sindikatu podati pisno poročilo o izpolnjevanju posebnihzdravstvenih zahtev glede nočnega dela za posamezno delavko v skladu zoceno tveganja delovnega mesta. Letni dopust 44. člen (1) Minimalno dolžino trajanja letnega dopusta in obvezne dodatne dni letnega dopusta ter upravičence določa zakon. (2) Nočnim delavcem se letni dopust poveča najmanj za en dan. 45. člen (1)Poleg kriterijev, določenih z zakonom, se kriteriji za določanjedolžine letnega dopusta določijo s podjetniško kolektivno pogodbooziroma s splošnim aktom delodajalca. (2) Pri delodajalcih, prikaterih kriteriji za določitev letnega dopusta niso določeni skolektivno pogodbo ali splošnim aktom, se letni dopust določi s pogodboo zaposlitvi, ob uporabi kriterijev, kot npr. delovna doba delavca,zahtevnost delovnega mesta, težji pogoji dela ipd. 46. člen (1)Delavcu, ki izpolni kriterije za spremembo dolžine letnega dopusta, sesprememba upošteva pri odmeri letnega dopusta v naslednjem koledarskemobdobju. (2) Ne glede na določbo predhodnega odstavka se kriterijtežjih pogojev dela oziroma vplivov okolja upošteva, če je delavecopravljal delo v takih pogojih vsaj 6 mesecev v preteklem letu. Lepo vas pozdravljam. Alojz Šket www.atama.si