Regres
Mesec junij je čas, ko zaposleni vneto pričakujejo regres. S tem pa kadroviki prejmemo mnogo vprašanj glede pogojev, višine, datuma izplačila, … Preverimo nekaj najpogostejših dilem.
Kaj storiti, če delovno razmerje preneha po izplačilu regresa?
Zaposleni je dolžan povrniti sorazmerni del regresa. V praksi se najpogosteje naredi poračun ob zadnjem izplačilu plače. Ob tem želimo opozoriti, da kot delodajalec vedno potrebujete pisno potrditev zaposlenega, da se strinja s poračunom. Seveda potrditev ne sme biti podpisana vnaprej (torej pred nastankom terjatve).
Če zaposlenemu preneha delovno razmerje pred izplačilom regresa?
V primeru, da je bil zaposleni v delovnem razmerju npr. do 31. marca, nato pa je delovno razmerje prenehalo, mu je podjetje vseeno dolžno izplačati regres za 3 mesece. To lahko stori takoj ob izplačilu zadnje plače ali pa, ko na ravni celotnega podjetja izplačuje regres, vendar najkasneje do zakonsko določenih rokov.
Zaposleni ima pogodbo za krajši delovni čas; koliko regresa mu pripada?
Če prikažemo kar na primeru: podjetje bo izplačalo regres v višini 1000 evrov za polni delovni čas. Zaposleni je upravičen do izplačila regresa za celo leto, vendar za polovični delovni čas (20 ur na teden). To pomeni, da je potrebno delavcu izplačati sorazmerni del regresa, kar v našem primeru znaša 500 evrov.
Je višina regresa določena?
Določena je spodnja meja regresa, ki je v višini minimalne plače – 940,58 evrov. Zgornja višina ni omejena, je pa omejena višina neobdavčenega zneska, ki je v višini 100 % zadnje znane povprečne plače v RS.
Do kdaj je potrebno regres izplačati?
Regres se mora delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta.
Se lahko delodajalec odloči, da regresa letos ne bo izplačal?
Ne, delodajalec je dolžan regres izplačati. Le v posebnih primerih (nelikvidnost) se lahko določi kasnejši rok izplačila, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.
Kdo je upravičen do regresa?
Vsi zaposleni, ki imajo pravico do dopusta so upravičeni do izplačila regresa. Tudi zaposleni, ki so na bolniški odsotnosti ali na starševskem dopustu so upravičeni do celotnega izplačila regresa, njihova odsotnost ni razlog za izplačilo nižjega regresa.
Tokrat se predvsem poraja vprašanje – kaj pa zaposleni, ki so bili zaradi epidemije napoteni na čakanje na delo ali so bili odsotni zaradi višje sile, jim tudi za ta čas pripada regres? Odgovor je preprost – da, saj so bili tudi v tem času v delovnem razmerju.
Kadrovanje je eden izmed pomembnejših poslovnih procesov v podjetju in znanja z omenjenega področja ni nikoli dovolj. Ker se zavedamo, kako kompleksno in zahtevno je kadrovsko področje, smo za vas pripravili spletno izvedbo Kadrovske šole, kjer lahko pridobite ali osvežite znanja, ki jih mora imeti vsak kadrovik.
Teja Kastelic, dipl. org.
Svetovalka za kadrovske rešitve
