Delavec je prekinil delovno razmerje pri delodajalcu sredi meseca (za naš primer naj bo to 12. v mesecu) in istočasno sklenil delovno razmerje z novim delodajalcem. 
V praksi se v tem primeru lahko zgodi, da je delavec oškodovan za del letnega dopusta. To bi se zgodilo, če bi en ali oba delodajalca določala pravico do dopusta le za polne mesece dela. Oba bi morebiti rekla, da delavec ta mesec ni bil v delovnem razmerju pri enem delodajalcu cel mesec, zato mu dopust ne pripada.
Tako ravnanje delodajalca po našem mnenju ne bi bilo primerno. Po zakonu (ZDR-1, 159. člen) vsakemu delavcu pripada letni dopust. To pomeni, da delavec, ki dela vse leto, mora imeti pravico do celotnega letnega dopusta. Pravica do celotnega letnega dopusta delavca, zavezuje oba delodajalca.
Temu primerno morata ravnati delodajalca iz našega primera. Zakon ju v 161. členu zavezuje, da priznata delavcu pravico vsak svojega dela sorazmernega dopusta. Zakon še pravi, da ima delavec za vsak mesec zaposlitve pravico do 1/12 letnega dopusta. To ne pomeni, da če ni izpolnjen ves mesec zaposlitve, potem ta mesec delavcu ne pripada nič dopusta. Delodajalec bo pravilno ravnal tako, da bo v našem primeru odmeril tudi pripadajoč dopust za 12 dni in drugi delodajalec za 18 dni obravnavanega meseca. Izračunavanje sorazmernega deleža bo pač nekaj bolj zahtevno.
Če želite bolj podrobno poznati pravila glede dopustov in ostalih kadrovskih postopkov, vas vabimo, da se udeležite Kadrovske šole.
Alojz Šket
