Na kaj je potrebno biti pozoren v času poskusnega dela?

ZDR-1 v 125. členu določa, da se delavec in delodajalec lahko dogovorita za poskusno delo, čeprav se v praksi najpogosteje poudarja in uporablja predvsem z vidika delodajalca z namenom, da se ugotovijo oz. pokažejo znanja in sposobnosti delavca za opravljanje dela. Hkrati je poskusno delo smiselno tudi za delavca, da ugotovi ali mu določeno delo ustreza.

 

Ključno je, da je delavec vnaprej seznanjen z delodajalčevimi zahtevami in pričakovanji z vnaprej določenimi roki za njihovo izpolnitev. Priporoča se, da se v pogodbi o zaposlitvi poleg dogovora o poskusnem delu in njegovem trajanju, določi tudi način spremljanja delavca. Zakon sicer ne določa postopka in načina ugotavljanja uspešnosti opravljanja poskusnega dela, lahko pa to ureja kolektivna pogodba ali splošni akt delodajalca.

 

 

ZDR-1 v drugem odstavku 125. člena omejuje časovno trajanje poskusnega dela na največ 6 mesecev. Kljub temu je potrebno biti pozoren na določbo iz kolektivne pogodbe (ali splošnega akta), ki zavezuje delodajalca, saj nekatere kolektivne opredeljujejo čas trajanja poskusnega dela, glede na zahtevano stopnjo izobrazbe na delovnem mestu. Poskusno delo začne teči z dnem dejanskega nastopa dela.

 

Z zakonom je dopuščeno tudi podaljšanje poskusnega dela, če je bil delavec v tem času opravičeno odsoten z dela. Ne vsebuje pa določitve obdobja ter razlogov odsotnosti z dela. Zaradi pomanjkljivih zakonskih določitev pri podaljšanju poskusnega dela, se pojavljajo v praksi različna stališča. Vrhovno sodišče je zavzelo stališče, da je možnost podaljšanja poskusnega dela omejena na primere, ki jih določata ZDR-1 (drugi odstavek 125. člena) in KPKD (17. člen, ki pravi: »Poskusno delo je izjemoma lahko daljše zaradi odsotnosti z dela, ki je posledica daljše bolezni, vpoklica na vojaške vaje in podobno, pri čemer pa mora odsotnost znašati več kot 10 delovnih dni«).

  

Ko delavec poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi v času poskusnega dela, velja 7 dnevni odpovedni rok. Prav tako velja 7 dnevni odpovedni rok, ko delodajalec poda odpoved iz razloga neuspešno opravljenega poskusnega dela. Vendar zakon ne opredeljuje kdaj je najprimernejši čas za izročitev odpovedi zaradi neuspešno opravljenega dela. Določa le, da če delodajalec v času trajanja ali ob poteku poskusnega dela ugotovi, da delavec poskusnega dela ni uspešno opravil, lahko delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi. Ni nujno, da delodajalec čaka do konca poskusnega dela, odločitev lahko sprejme že prej in delavcu že v času trajanja poskusne dobe vroči odpoved, če se izkaže, da ne izpolnjuje določenih zahtev za opravljanje delovnih nalog.

 

Zakon določa možnost pisnega dogovora o ustreznem denarnem povračilu za skrajšanje odpovednega roka. Kljub temu je v praksi pogosto, da delavec od vročitve odpovedi do izteka odpovednega roka ne hodi več na delo in mu delodajalec v tem obdobju izplačuje 100% nadomestilo. Prav tako bi delodajalec v primeru sodnega postopka težje izkazoval utemeljenost odpovednega roka, če bi delavec kljub negativni oceni ostal na delovnem mestu in nadaljeval z delom.

 

ZDR-1 v sedmem odstavku za poskusno delo določa pravico do odpravnine, v primeru odpovedi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela.

 

Hkrati je delavec po 108. členu ZDR-1 upravičen do odpravnine le, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto. Glede na časovno omejitev trajanja poskusnega dela na največ 6 mesecev, je delavec upravičen do odpravnine le v primeru dogovora o poskusnem delu ob sklenitvi ene kasnejših pogodb o zaposlitvi za drugo delovno mesto.