Poletni čas je obdobje, ko se poveča povpraševanje po sezonskem delu. Obiranje jagod, breskev, češenj … vse to so dela za krajši čas, saj so vezana na sezono – od tod tudi ime, sezonsko delo. 
Delodajalec in delavec lahko skleneta pogodbo za določen čas, saj Zakon o delovnih razmerjih navaja, da se pogodba za določen čas lahko izjemoma sklene (med drugim) tudi za sezonsko delo.
Vendar pa zakon pri sezonskem delu opredeljuje tudi nekaj posebnosti.
Delavec, ki delo opravlja v neenakomerni razporeditvi delovnega časa brez presledka najmanj tri mesece v letu in ob tem opravi več ur kot od polnega delovnika, se lahko na njegovo zahtevo, ure preračunajo v delovne dni s polnim delovnim časom. To pomeni, da se delovni dnevi štejejo v delavčevo delovno dobo tako, kot če bi jih prebil na delu. Skupna delovna doba v koledarskem letu ne sme presegati 12 mesecev.
Čeprav mora praviloma delodajalec ob poteku pogodbe za določen čas, delavcu izplačati odpravnino, pa zakon navaja izjemo, da delavec, ki je opravljal sezonsko delo manj kot tri mesece v koledarskem letu, do odpravnine ni upravičen.
Pogosto pri sezonskem delu delodajalci še najraje najamejo delavce preko s.p.-ja ali pa se odločijo za podjemno pogodbo. Pri tem je potrebno biti pazljiv, saj to delo ne sme vsebovati elementov delovnega razmerja (ti so: prostovoljna vključitev v organiziran delovni proces delodajalca, plačilo za delo, osebno opravljanje dela, nepretrgano opravljanje dela, opravljanje dela po navodilih, opravljanje dela pod nadzorom delodajalca). V kolikor so prisotni elementi delovnega razmerja, lahko delavec vloži tožbo proti delodajalcu.
V primeru obiska inšpektorata, pa delodajalca čaka (visoka) globa, prav tako mora za delavca plačati davke in prispevke za ves čas trajanja zaposlitve, prejšnje pogodbeno razmerje pa se spremeni v delovno razmerje za nedoločen čas.
Imate glede opravljanja sezonskega dela kakšno vprašanje? Lahko nam ga zastavite v naši rubriki Zastavite nam vprašanje.
Teja Kastelic
