Individualne lastnosti in delo
Razlike med ljudmi v različnih lastnostih, kot so fizične sposobnosti, osebnost in znanje, so pomembne za razumevanje najrazličnejših družbeno pomembnih izidov, med katere sodi tudi delovna uspešnost. Danes obstaja več zanesljivih metod za merjenje osebnosti, znanja, interesov in čustvenih reakcij na delo. Poleg tega je tudi naše razumevanje številnih vidikov delovne uspešnosti postalo bolj dodelano. Namesto, da bi preprosto ocenili splošno delovno uspešnost, se danes usmerjamo na širši vidik uspešnosti – »tehnična« izvedba naloge, pripravljenost dati organizaciji več, kot se formalno pričakuje, neproduktivno vedenje fleksibilnost itd.
Individualne lastnosti se nanašajo na več vidikov posameznika:
Sposobnosti
So lastnosti posameznika, ki vplivajo na to, kako bo posameznik opravljal določene aktivnosti. Delo pa je možnost, da se te sposobnosti izrazijo in izboljšajo. Mednje spadajo miselne sposobnosti (spomin, pozornost), fizične sposobnosti (mišična moč, vzdržljivost, gibanje), zaznavne sposobnosti (sluh, vid, dotik …), psihomotorika (koordinacija, spretnost, reakcijski čas).
Osebnost
Nekatere osebnostne značilnosti imajo velik vpliv na delovno uspešnost. Vestnost (redoljubnost, odgovornost, previdnost, vztrajnost…) in čustvena stabilnost (umirjenost, premišljenost, zadovoljstvo, neimpulzivno reagiranje...) sta lastnosti, ki najbolj vplivata na uspešnost dela ne glede na področje. Ekstravertnost (družabnost, energičnost…) in sprejemljivost (sodelovalnost, empatija, popustljivost…) pa vplivata zlasti na uspešnost pri delu, ki temelji na medosebnih odnosih.
Osebnost lahko napoveduje vidike delovne uspešnosti, ki niso povezani z znanjem, veščinami ali sposobnostmi, temveč bolj z motivacijskimi (kaj bo oseba počela) in tehničnimi (kaj oseba zmore) vidiki dela.
Spretnosti
So pridobljene strukture, ki omogočajo posamezniku, da lažje in hitreje opravlja dejavnosti, ki so podobne ali enake tistim, na podlagi katerih se je ta struktura razvila. Na primer: metanje na koš pri košarki, tipkanje na tipkovnico itd. Takšne aktivnosti razvijemo z vajo (urami, tedni, leti). So pa spretnosti odvisne od nekaterih sposobnosti (koordinacija, spomin…) in tudi od osebnosti (vztrajnost) in znanja (poznavanje pravil igre…). Spretnosti so pogostokrat zelo pomemben faktor pri izbiri kandidatov.
Znanje
Znanje je zbirka informacij o določenem področju. Pridobi se preko izobraževanja ali posebnih izkušenj. Lahko gre za osnovno znanje (npr. znanje besedišča) ali nadgrajeno (znanje informatike). Odvisno od tega je, kako sposobni smo opravljati določeno delo – glede na to, kakšno začetno znanje delovno mesto zahteva. Seveda se lahko (in je dobrodošlo) znanje tekom opravljanja dela izpopolni (izobraževanja, samostojno učenje …), razvija.
Kompetence
Pomenijo kombinacijo znanja, spretnosti, sposobnosti in drugih osebnostnih lastnosti (KSAO). Ta pojem združuje vse zgoraj naštete individualne lastnosti (in razlike).
Zanimanja / interesi
Se izražajo v vsakršni aktivnosti, ki ji posameznik brez napora posveča pozornost. Poznavanje poklicnih interesov je pomembno pri usmerjanju posameznikovih poklicnih odločitev in pri prepoznavanju značilnosti poklicne kulture.
Posameznik s seboj nosi veliko značilnosti, ki vplivajo na marsikatero področje njegovega življenja, veliko prispevajo tudi k delovni uspešnosti. Zato raziskovanje in ugotavljanje teh lastnosti pri vsakemu posebej igra veliko vlogo pri doseganju učinkovitosti tako s strani podjetja kot s strani posameznika.
Ema Petavar
Atama kot uspešno kadrovsko podjetje že več kot 20 let pomaga podjetjem tudi pri vzpostavljanju kadrovskih sistemov, ki vodijo k učinkoviti komunikaciji in odnosom. V primeru, da potrebujete pomoč pri vzpostavitvi kadrovskih procesov, nas kontaktirajte!
