Atama logotip
EN

Odpoved delovnega razmerja s strani zaposlenega

Delovno razmerje je dinamičen proces in redki so kandidati, ki so pri enem delodajalcu zaposleni svojo celotno delovno dobo. Tako na neki točki pride do zaključka delovnega razmerja - bodisi iz strani zaposlenega bodisi delodajalca. V vsakem primeru pa je potrebno odpoved korektno izpeljati, ne glede na razlog.

Pri odpovedi s strani zaposlenega pogosto slišimo vprašanja: koliko imam odpovednega roka, kako je s koriščenjem dopusta, sem upravičen-a do regresa, lahko sporazumno prekinemo sodelovanje, …

Odpovedni roki hannah-olinger-549280-unsplash
Odpovedni rok je naveden v vaši pogodbi o zaposlitvi, zato odgovor na to vprašanje najprej poiščite prav tam.

Če se v pogodbi delodajalec sklicuje na Zakon o delovnih razmerjih veljajo naslednji odpovedni roki:
- v času poskusnega dela 7 dni,
- do enega leta zaposlitve pri delodajalcu 15 dni,
- od enega leta zaposlitve pri delodajalcu 30 dni.

Odpovedni rok ne sme biti daljši od 60 dni.

Če se v pogodbi o zaposlitvi delodajalec sklicuje na kolektivno pogodbo, preverite katera zavezuje delodajalca (mora biti navedena v pogodbi o zaposlitvi, sicer veljajo določbe Zakona o delovnih razmerjih).

Odpovedni rok začne teči naslednji dan po vročitvi, zato odpoved vročite osebno pristojni osebi ali jo pošljite po priporočeni pošti. Odpoved mora biti podpisana iz vaše strani. Odpoved poslana preko elektronskega naslova ni veljavna oziroma zgolj elektronsko sporočilo / SMS ni dovolj!

Kako je z dopustom in regresom?
Za izračun se vedno upošteva vaš zadnji dan zaposlitve – za primer vzemimo, da je ta dan 30.6.; v tem primeru vam pripada polovica letnega dopusta. Če ga še niste (iz)koristili, delodajalec pa vam v času odpovednega roka zaradi delovnega procesa ne more omogočiti koriščenja, se lahko dogovorita za izplačilo dopusta. Prav tako vam pripada sorazmerni del regresa tj. za 6 mesecev. Če ste že prejeli regres za celotno tekoče leto, ste dolžni sorazmerni del vrniti!

Kaj pa sporazumna odpoved?
Kot že sama beseda pove, je sporazumna odpoved kadar OBE strani sporazumno določita konec delovnega razmerja. Če se delodajalec strinja lahko tako pogodbo o zaposlitvi zaključite brez odpovednega roka – ob tem upoštevajte, da bo ves preostali dopust zapadel, saj do koriščenja dopusta ni prišlo zaradi vaše krivde in ne zato, ker vam delodajalec tega ni omogočil.

Odpovednega roka ni v primeru izredne odpovedi. Razlogi za izredno odpoved so sledeči (ZDR-1, 111. člen):
(1) Delavec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če:
- mu delodajalec več kot dva meseca ni zagotavljal dela in mu tudi ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače,
- mu ni bilo omogočeno opravljanje dela zaradi odločbe pristojne inšpekcije o prepovedi opravljanja delovnega procesa ali prepovedi uporabe sredstev za delo dalj kot 30 dni in mu delodajalec ni plačal zakonsko določenega nadomestila plače,
- mu delodajalec vsaj dva meseca ni izplačeval plače oziroma mu je izplačeval bistveno zmanjšano plačo,
- mu delodajalec dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plače ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku,
- delodajalec zanj tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni v celoti plačal prispevkov za socialno varnost,
- delodajalec ni zagotavljal varnosti in zdravja delavcev pri delu in je delavec od delodajalca predhodno zahteval odpravo grozeče neposredne in neizogibne nevarnosti za življenje ali zdravje,
- mu delodajalec ni zagotavljal enake obravnave v skladu s 6. členom tega zakona,
- delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu v skladu s 47. členom tega zakona.

(2) Pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi mora delavec delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat za delo. Če delodajalec v roku treh delovnih dni po prejemu pisnega opomina ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v nadaljnjem 30-dnevnem roku iz drugega odstavka 109. člena tega zakona.

(3) Delavec je v primeru odpovedi zaradi ravnanj iz prvega odstavka tega člena upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.


Velja opozoriti še to: pri redni odpovedi pogodbe (s strani zaposlenega) in sporazumni odpovedi niste upravičeni do nadomestila na Zavodu za zaposlovanje!

Če imate kakšno dodatno vprašanje nam ga lahko zastavite v naši rubriki Odgovarjamo na vaša vprašanja.

Teja Kastelic, dipl. org.
Svetovalka za kadrovske rešitve