Strošek redno zaposlenega in študenta je dokaj izenačen, vseeno pa ima študentsko delo določeno stopnjo fleksibilnosti
Pred leti je veljalo, da so študentje iz vidika delodajalca veliko cenejši, saj je bila davčna obremenitev študentskega dela nižja.
Z uvedbo plačevanja prispevkov za študente ter določeno minimalno urno postavko se je to spremenilo.
Na primeru minimalne plače in minimalne urne postavke smo primerjali bruto prihodek, neto izplačilo ter strošek delodajalca pri redni zaposlitvi in delu na podlagi študentske napotnice.
Redna zaposlitev | Študentsko delo | |
Bruto plača | 1024,24 | 1024,86 |
Bruto urna postavka | 5,89 | |
Število delovnih ur | 174 | 174 |
Prispevki delodajalca | 164,9 | 161,31 |
Koncesijska dajatev | 184,47 | |
Nadomestilo prevoz in malica | 240 | |
Sorazmerni del regresa | 85,35 | |
Neto plača | 716,88 | 866,01 |
Neto izplačilo | 1042,23 | 866,01 |
Celotni strošek | 1514,49 | 1370,65 |
V zgornjem izračunu lahko vidimo, da je ob predvidevanju minimalne plače in minimalne urne postavke določena razlika. Celoten strošek redno zaposlene osebe je za 143,84 eur višji (upoštevan je tudi sorazmerni del regresa).
Prejemek redno zaposlenega je za 176,22 eur višji, seveda je potrebno upoštevati, da je v tem znesku upoštevano še povračilo stroškov za prevoz na delo in za malico ter sorazmerni del regresa.
Če primerjamo le neto plačo, je le-ta v primeru študentskega dela za 149,13 eur višja. Razlog je tudi, da pri izračunu nismo upoštevali akontacije dohodnine za študente.
Realno strošek študenta ni več toliko nižji, da bi lahko govorili o velikih razlikah in občutno cenejši delovni sili. Pri odločitvi s kom bomo sodelovali pa je potrebno upoštevati tudi zakonske omejitve (študentsko delo ne sme vsebovati elementov delovnega razmerja), ter dejstvo, da študent pri delu nosi manjšo odgovornost kot redno zaposleni.
Opomba: Izračun je informativne narave in je z namenom primerjave pripravljen s poenostavljenimi podatki.
Tanja Šket
Atama d.o.o.