Atama logotip
EN

Kako razumeti pojem »hujša kršitev« delovnih ali drugih obveznosti?

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 110. členu pravi, da lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, »če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja
 
V praksi se pogosto postavlja vprašanje kaj je hujša kršitev. Enega izmed odgovorov najdemo v sodbi Vrhovnega sodišča (VSRS SODBA IN SKLEP VIII IPS 315/2017). Knjiga 2
 
Sodišče v 12. točki sodbe navaja:
»Pojem „hujša kršitev“ je pravni standard, zato je treba v vsakem konkretnem primeru presoditi okoliščine, v katerih je bila kršitev storjena. Vsako ravnanje delavca, ki odstopa od običajno pričakovanih ravnanj, še ne pomeni kršitve, ki bi pogojevala odpoved pogodbe o zaposlitvi.«
 
Torej v vsakem primeru je potrebno pretehtati, ali je teža spornega dejanja delavca dovolj velika, da jo je mogoče opredeliti kot hujšo kršitev pogodbenih obveznosti ali obveznosti iz delovnega razmerja. Pri tehtanju teže spornega dejanja, bo za odločitev o stopnji premalo le merilo konkretnega delodajalca, pač pa bo potrebno upoštevati širši standard pravnega presojanja teže dejanja.
 
Upoštevati je namreč treba, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi najhujša možna sankcija, ki lahko doleti delavca. Posledice te sankcije so zelo resne, izguba zaslužka in drastično poslabšanje socialnega položaja delavca, pa (če jo ima) tudi njegove družine.
 
Atama d.o.o.
 
Alojz Šket