Vrste odpovedi
Velikokrat je govora o odpovedih, vendar, ali res poznamo vrste odpovedi in razlike med njimi? Odpoved delovnega razmerja je lahko redna ali izredna. Razlika je v odpovednem roku.
Redna odpoved delovnega razmerja se odpove z odpovednim rokom, le ta začne teči naslednji dan od vročitve odpovedi.
Izredna odpoved delovnega razmerja odpovednega roka nima. Za izredno odpoved delovnega razmerja se delodajalec ali delavec odločita v primerih, ko nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče.
Do redne odpovedi pogodbe delavcu s strani delodajalca lahko pride iz več razlogov, vendar lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi delavcu le, če obstaja utemeljeni razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji, določenimi v pogodbi o zaposlitvi.
Vrste rednih odpovedi so:
- prenehanje potrebe po opravljanju določenega dela – poslovni razlog,
- nedoseganje pričakovanih rezultatov zaradi nepravočasno, nestrokovno, nekvalitetno opravljenega dela – razlog nesposobnosti,
- kršenje pogodbenih obveznosti ali drugih obveznosti iz pogodbenega razmerja – krivdni razlog,
- nezmožnost opravljanja dela iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi invalidnosti,
- neuspešno opravljeno poskusno delo.
Izredne odpovedi:Poleg rednih odpovedi poznamo tudi izredne. Do izredne odpovedi pride takrat, ko obe stranki ne moreta nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oz do časa, ko je bila pogodba sklenjena. Poznamo izredno odpoved
s strani delodajalca in s strani delavca.Delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v primerih, ko:
- delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev znake kaznivega dejanja,
- delavec iz hude malomarnosti huje krši pogodbo o zaposlitvi,
- delavec v postopku izbire kandidata predloži neprave podatke/dokazila,
- delavca najmanj 5 dni zaporedoma ni na delovnem mestu in o tem ne obvesti delodajalca,
- je delavcu po pravnomočni odločbi prepovedano opravljanje določenega dela v delovnem razmerju, zaradi katerega ne more opravljati dela dalj kot 6 mesecev ali mora biti zaradi zaporne kazni odsoten iz dela več kot 6 mesecev,
- delavec odkloni prehod/opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku,
- se delavec po preteku 5-ih dni po preteku suspenza neupravičeno ne vrne na delovno mesto,
- delavec v času bolniške odsotnosti ne spoštuje navodil zdravnika in v tem času opravlja pridobitno delo ali brez vednosti zdravnika odpotuje iz svojega kraja bivanja.
Delavec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, ko:
- mu delodajalec več kot dva meseca ne zagotavlja dela in mu ne izplača zakonsko določenega nadomestila plače,
- mu ni bilo omogočeno opravljanje dela zaradi odločbe pristojne inšpekcije o prepovedi opravljanja delovnega procesa ali prepovedi uporabe sredstev za delo dalj kot 30 dni in mu delodajalec ni plačal zakonsko določenega nadomestila plače,
- mu delodajalec 2x zaporedoma v obdobju 6-ih mesecev ni izplačal plače ob dogovorjenem roku,
- delodajalec za delavca tri mesece zaporedoma v obdobju 6.-ih mesecev ni v celoti plačal prispevkov,
- na delovnem mestu ni zagotovljena varnost in zdravje pri delu, delavec je pa že zahteval odpravo grozeče nevarnosti,
- delavcu ni bila zagotovljena enaka obravnava,
- delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim/drugim nadlegovanjem na delovnem mestu.
Vir: ZDR-1
Vrste odpovedi so tematika naše kadrovske šole.
Manca Štanta
svetovalka za zaposlovanje
