Delovna razmerja so polna dinamike in mednje spada tudi prekinitev sodelovanja med delavcem in delodajalcem. Da pa bi ta razhod čim manj oviral delovni proces, je Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1) opredelil odpovedne roke – roke, ko sta delavec in delodajalec, pred razhodom, še dolžna opravljati obveznosti in zagotavljati pravice, dogovorjene s pogodbo o zaposlitvi. Odpovedne roke lahko določa tudi kolektivna pogodba na ravni dejavnosti ali Podjetniška kolektivna pogodba, vendar bomo na tem mestu upoštevali zgolj ZDR-1.
Delovno razmerje se lahko prekine na pobudo delavca ali delodajalca. Obstaja tudi možnost, da obe stranki podpišeta sporazum in dogovorita krajši odpovedni rok. V tem primeru je potrebno delavca opozoriti, da mu pravica do denarnega nadomestila na Zavodu za zaposlovanje ne pripada.
V primeru izredne odpovedi s strani delavca ali delodajalca, odpovednega roka ni. Pogodba se prekine takoj.
Odpovedni rok v času poskusnega dela, s strani delavca ali delodajalca, znaša zgolj 7 dni.
V primeru redne odpovedi s strani delavca, znaša odpovedni rok:
