Kdaj je delavec upravičen do odpravnine?

V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih so primeri, v katerih je delavec upravičen do odpravnine sledeči:

• V primeru odpovedi s strani delodajalca iz poslovnih razlogov (tj. razlog na strani delodajalca, zaradi katerega delavcu ne more več zagotavljati dela, npr. reorganizacija in ukinitev delovnega mesta)
• V primeru odpovedi s strani delodajalca iz razloga nesposobnosti (tj. razlog na strani delavca, ko ne izpolnjuje ali ne more izpolnjevati pogodbenih obveznosti).
• V primeru izredne odpovedi s strani delavca (razlogi za izredno odpoved delavca so vedno na strani delodajalca, npr.: če delodajalec ne zagotavlja dela in ne izplača nadomestila več kot dva meseca, delavcu ne zagotavlja varnih razmer za delo, ne plačuje prispevkov za socialno varnost idr.).
• V primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi, sklenjeni za določen čas (v kolikor ne gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca, sezonsko delo ali ukrepe aktivne politike zaposlovanja).

V primeru prve, druge in tretje alineje:
1/5 osnove za vsako leto, v primeru zaposlitve od 1 do 10 let.
1/4 osnove za vsako leto, v primeru zaposlitve od 10 do 20 let.
1/3 osnove za vsako leto, v primeru zaposlitve več kot 20 let.

V primeru prenehanja pogodbe, sklenjene za določen čas, delavcu pripada 1/5 osnove, v kolikor je skupno delovno razmerje trajalo 1 leto ali manj. Če je delovno razmerje trajalo dlje od enega leta, se odpravnina za vsak mesec dela povečuje sorazmerno.

 

Odpravnino je delodajalec praviloma dolžan izplačati ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi, v praksi je to ponavadi po prejemu zadnje plače.
Delavec se pravici do odpravnine, v kolikor pogodba preneha na enega izmed zgornjih načinov, ne more odpovedati in jo lahko zahteva oziroma iztoži v roku 5 let po prenehanju delovnega razmerja.

Skrb za ustrezne odpravnine lahko v vašem podjetju prevzamemo mi. Zaupajte nam kaj potrebujete in našli bomo ustrezno rešitev.