februar 2013
V pretekli praksi smo delodajalci skladno z določili 166. člena ZDR in po pravilih obligacijskega zakonika izplačevali odškodnino praviloma v primerih, ko je imel delavec ob izteku delovnega razmerja neizrabljen dopust iz razlogov na strani delodajalca. Tudi sodna praksa je bila, da je sodišče delavcem prisodilo odškodnino za neizrabljeni letni dopust v primeru, ko je delavec pri delodajalcu pisno zahteval izrabo letnega dopusta, pa mu delodajalec tega ni omogočil.
S sodbo in sklepom Višjega delovnega in socialnega sodišča (VDSS PDP 825/2010) se je vse to močno spremilo. Sodišče je uvedlo novo prakso po kateri pripada delavcu nadomestilo (ne odškodnina) za vse dni neizrabljenega dopusta, ne glede na razlog neizrabe. Sodišče je namreč določilo, »da gre denarno nadomestilo vsakemu delavcu, ki ni mogel izrabiti letnega dopusta pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, tudi tistim, ki tega niso mogli npr. zaradi bolniškega ali starševskega dopusta niti v referenčnem obdobju, niti v obdobju za prenos.«
Ta judikat je večini delodajalcev ob prekinitvi delovnega razmerja pomenil praktično nov strošek.
V obravnavanem primeru je delodajalec zahteval revizijo. Vrhovno sodišče je revizijo dopustilo, razveljavilo sodbo Višjega sodišča v delu, ki se nanaša na plačilo nadomestila in zadevo v tem delu vrnilo pritožbenemu sodišču v novo sojenje.
Z novo sodbo se pravna praksa ponovno spreminja. Pri odločanju o upravičenosti do nadomestila bo morala ponovno upoštevati vse okoliščine, tudi nepredvidljive. Zato delodajalci ne bodo v vseh primerih zavezani izplačilu nadomestila.
Več o tem najdete v arhivu pravne prakse Višjega delovnega sodišča in Vrhovnega sodišča RS ter v reviji Delodajalec št. 2/2013.
Ljubljana, 6.2.2013
Atama d.o.o.
