Dober dan.

Vašega delodajalca zavezuje kolektivna pogodba trgovine. Ona za dopust določa naslednje:

Minimalni letni dopust

(1) Delavec ima v posameznem koledarskem letu pravico do minimalnega osnovnega letnega dopusta, ki ne more biti krajši kot štiri tedne, kar pomeni:

– 16 delovnih dni, če dela 4 dni na teden;

– 20 delovnih dni, če dela 5 dni na teden;

– 24 delovnih dni, če dela 6 dni na teden.

(2) Poleg minimalnih osnovnih dni letnega dopusta iz prejšnjega odstavka, pripada delavcu še dodatni letni dopust na podlagi zakona, ki ureja delovna razmerja po naslednjih kriterijih:

– 3 dni starejšemu delavcu,

– 3 dni delavcu z najmanj 60 % telesno okvaro,

– 3 dni delavcu, ki neguje in varuje otroka s telesno ali duševno prizadetostjo,

– 3 dni delavcu invalidu,

– 7 dni delavcu mlajšemu od 18 let,

– 1 dan delavcu za vsakega otroka, ki še ni dopolnil starosti 15 let.

Spremembe kriterijev in števila dni letnega dopusta, ki so določeni v tem odstavku, se avtomatično uveljavijo z vsakokratno spremembo zakona.

(3) Poleg osnovnega letnega dopusta iz prvega odstavka tega člena ima delavec pravico do dodatnih dni letnega dopusta:

a) za skupno delovno dobo:

– od 2 do 5 let – 1 dan,

– od 5 do 10 let – 2 dni,

– od 10 do 15 let – 4 dni,

– od 15 do 20 let – 5 dni,

– nad 20 let – 6 dni;

b) nočni delavec – 1 dan;

c) delavec, ki je v preteklem koledarskem letu opravil vsaj 1500 ur nočnega dela pri delodajalcu – 1 dan.

(4) Dokupljena, beneficirana in posebne zavarovalne dobe ne štejejo v skupno delovno dobo.

(5) V podjetniški kolektivni pogodbi in/ali v splošnem aktu delodajalca se lahko določijo dodatni kriteriji letnega dopusta, kot so na primer zahtevnost dela, izobrazba, težji delovni pogoji, delovna uspešnost in podobno.

(6) Delavcu, ki izpolni zakonske kriterije za povečanje ali zmanjšanje letnega dopusta, se povečanje ali zmanjšanje upošteva pri odmeri v tekočem koledarskem letu.

(7) Delavcu, ki izpolnjuje kriterije iz kolektivne pogodbe ali splošnega akta delodajalca za povečanje ali zmanjšanje letnega dopusta, se povečanje ali zmanjšanje upošteva pri odmeri v naslednjem koledarskem letu.

(8) Delodajalec delavca pisno obvesti o odmeri letnega dopusta do 31. marca tekočega leta.

(9) Delavec ima pravico izrabiti tri (3) dni letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najkasneje tri (3) dni pred izrabo. Delodajalec mu izrabe ne sme odreči razen, če bi ta resneje ogrožala delovni proces.

Iz gornjega si natančno izračunate, koliko dopusta vam pripada. Manj od tega je nezakonito.

Sklep o pripadajočem dopustu je obvezen dokument, ki vam ga mora delodajalec izročiti do konca marca. Za vse kršitve lahko zahtevate posredovanje delovne inšpekcije.

Odpoved pogodbe s strani delavca zaradi razlogov na strani delodajalca ureja zakon (ZDR-1) v 111. členu.

Ta določa:

(razlogi na strani delodajalca)

(1) Delavec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če:

– mu delodajalec več kot dva meseca ni zagotavljal dela in mu tudi ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače,

– mu ni bilo omogočeno opravljanje dela zaradi odločbe pristojne inšpekcije o prepovedi opravljanja delovnega procesa ali prepovedi uporabe sredstev za delo dalj kot 30 dni in mu delodajalec ni plačal zakonsko določenega nadomestila plače,

– mu delodajalec vsaj dva meseca ni izplačeval plače oziroma mu je izplačeval bistveno zmanjšano plačo,

– mu delodajalec dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plače ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku,

– delodajalec zanj tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni v celoti plačal prispevkov za socialno varnost,

– delodajalec ni zagotavljal varnosti in zdravja delavcev pri delu in je delavec od delodajalca predhodno zahteval odpravo grozeče neposredne in neizogibne nevarnosti za življenje ali zdravje,

– mu delodajalec ni zagotavljal enake obravnave v skladu s 6. členom tega zakona,

– delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu v skladu s 47. členom tega zakona.

(2) Pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi mora delavec delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat za delo. Če delodajalec v roku treh delovnih dni po prejemu pisnega opomina ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v nadaljnjem 30-dnevnem roku iz drugega odstavka 109. člena tega zakona.

(3) Delavec je v primeru odpovedi zaradi ravnanj iz prvega odstavka tega člena upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.

Iz gornjega boste lahko natančneje ocenili, ali so izpolnjeni pogoji za odpoved. Osebno nisem povsem prepričan, da pogoji so, res pa je da poznam premalo podrobnosti. Če pa pogoji  so, lahko odpoved podate kadarkoli.

Predlagal bi pa še dvoje. Vaš primer je tak, da bi bilo dobro opraviti posvet z delovnim inšpektorjem. On bo znal natančno presoditi nastale razmere in vas napotiti na nadaljnje ravnanje. Obiščite tudi odvetnika in ga pooblastite, da od delodajalca zahteva odpravo nepravilnosti za nazaj in tudi zahteva urejene pogoje razmerja v naprej. Za neizrabljen dopust lahko zahtevate odškodnino itd, podrobnosti bo znal oceniti odvetnik. Vsekakor pa ukrepajte takoj.

Se opravičujem za daljši odgovor. Primer je zapleten in je dobro, da poznate čim več podrobnosti.

Lep pozdrav,

Alojz Šket