Dober dan.

V stiski, ko ne vemo natančno, kaj hoče zakon, si je najbolje pomagati s pojasnili tistega, ki je zakon pripravil.

V gradivu Ministrstva za delo je zapisano, da zakon nikakor ne želi omejevati sosedskih odnosov, temveč preprečiti delo in zaposlovanje na črno. Brezplačna solidarnostna pomoč med sosedi je v Sloveniji tradicija in je zelo prisotna. Zakon jo omejuje le toliko, da se je ne sme opravljati v primeru, če gre za registrirano dejavnost ene ali druge osebe. Ni dovoljeno pomagati gostincu v gostilni, ali kovaču v kovačiji pri kovaških delih. Upokojen kovač pa še vedno lahko sosedu poravna koso ali zbrusi topo motiko. Ne sme pa biti plačila ali druge materialne koristi.

Krajevno ni določeno, kdo je sosed. Zanesljivo je sosed vsak v ulici ali v vasi, ali sosed iz bližnje vasi, težko pa bi rekli, da je  vsak v celem mestu.

Še citat iz gradiva ministrstva:

“Dva soseda, ki nimata registrirane nobene dejavnosti, si bosta še naprej lahko neovirano priskočila na pomoč ob sezonskih ali kakršnihkoli drugih opravilih.

Prav tako zakon v nobenem pogledu ne omejuje prostovoljskega ali humanitarnega dela. Upoštevati je treba tudi, da je zasebno stanovanje še naprej izključeno iz nadzora po tem zakonu, saj je na ustavni podlagi nedotakljivo. Podrobnejša opredelitev sosedskega dela pa omogoča boljši nadzor nad tovrstnim delom, hkrati z ohranjanjem tradicionalnih oblik pomoči med sosedi (pomoč pri posameznih opravilih, trgatve,…). Predlog zakona nikakor nima namena omejevati sosedskih odnosov, ampak željo urejanja razmer na področju dela in zaposlovanja na črno«.

Upoštevajte pa, da je naše mnenje le eno od mogočih, v primeru, da želite uradna pojasnila, se je treba obrniti na Ministrstvo za delo.

Lep pozdrav,

Alojz Šket

www.atama.si

www.ebcl.si