Zakon določa, da delavec ob menjavi delodajalca med letom pri vsakem delodajalcu izrabi sorazmerni del dopusta. Razume se, da se tako razdeli tudi obveznost izplačila regresa. Zakon ne pozna prenosa dopusta, ne preprečuje pa, da naslednji delodajalec prevzame del dopusta delavca prejšnjega delodajalca.

Zakon delodajalca obvezuje, da delavcu omogoči izrabo vsega dopusta do konca leta. Prenos dopusta v naslednje leto iz razlogov na strani delodajalca po zakonu ni mogoč.V primeru, ko delavec v rednem roku odpove pogodbe o zaposlitvi je jasno, da mora delodajalec pripadajoči del dopusta omogočiti delavcu do konca odpovednega roka. Ne obstoja zakonski razlog, ki bi delodajalcu omogočil, da delavcu pravico do izrabe odreče, oz. prepreči. V primeru težav se delavec lahko obrne na delovno inšpekcijo. Če bi delodajalec vseeno dopusta ne omogočil, bi to pomenilo njegovo kršitev določil zakona in pogodbe o zaposlitvi, kar pomeni, da lahko delavec na sodišču zahteva odškodnino zaradi kršitve. Posebej pa lahko delavec zahteva tudi odškodnino za neizrabljen del dopusta.V primeru prekinitve delovnega razmerja je med delavcem in delodajalcem izjemoma dopusten  tudi dogovor o odškodnini za neizrabljen dopust.

Dopust se torej sme izrabiti tudi v trajanju odpovednega roka, zato bi bilo najbolje, da to v odpovedi pisno predlagate in sicer z navedbo datumov.

Delavec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi kadarkoli in sicer brez navedbe razloga. Odpoved  se delodajalcu preda proti potrdilu o prejemu ali priporočeno s povratnico (pravilo pravdnega postopka) vsaj en dan preden začne teči odpovedni rok. Zakon namreč določa, da odpovedni rok prične teči naslednji dan po vročitvi odpovedi. Lahko seveda tudi kasneje, če tako predlaga stranka, ki pogodbo odpoveduje.  

Normalno je, da se odpovedi ne posreduje delodajalcu prej, dokler z novim delodajalcem ni sklenjena polnopravna nova pogodba o zaposlitvi.

Lep pozdrav.