Dober dan.

Delavec lahko sklene z delodajalcem pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas iz več razlogov. Najbolj enostavni razlog je, če tako ponudbo daje delodajalec, ker ima delo le za 4 ure, ali delavec, ker želi delati le krajši delovni čas.

V nekaterih primerih pa je krajši delavnik posledica posebnih zakonskih ureditev. To je zlasti primer delne upokojitve, ali primer mladih staršev, ki koristijo pravico do krajšega delavnika. Glede na razlog, so različne tudi nekatere pravice delavca.

Dopust se vedno računa in izrablja enako, v delovnih dnevih. Osnova je določilo v pogodbi o zaposlitvi, ki opredeljuje dolžino delovnega tedna. Če je delovni teden 5 dni, je minimalni dopust 20 dni (4 tedni), če je delovni teden recimo 3 dni, znaša minimalni dopust 12 dni. Posebni pogoji pomenijo seveda še dodatne dni dopusta. Za vsak dan odsotnosti zaradi dopusta, se delavcu obračuna nadomestilo za 4 ure.

Delovna doba se vedno preračunava na polno leto. Če je delavec zaposlen 4 ure, bo eno leto pokojninske dobe dosegel po 2 letih zaposlitve. Drugače pa se računa v primeru koriščenja starševske pravice, ker prispevke plača center za socialno delo. V tem primeru je eno leto zaposlitve tudi eno leto za pokojninsko dobo.

Regres pripada delavcu v prvem primeru v sorazmernem delu (polovica), v drugem primeru (zakonski razlogi) pa pripada delavcu poln regres.

Plača je v prvem primeru polovična, v primeru delne upokojitve prejme drug del delavec v obliki delne pokojnine, v primeru izrabe starševske pravice, pa ima delavec plačane prispevke (je torej polno socialno zavarovan), druge polovice neto plače pa seveda ne prejema.

Delavcu vedno pripada prevoz na delo za vsak delovni dan v celoti kot ostalim delavcem, enako velja za malico v primeru zaposlitve, ki traja vsaj 4 ure., kar je več pa v sorazmernem delu.

V primeru običajne zaposlitve za določen čas ni treba nikogar zaprositi, ker je to stvar pogojev, ki jih je odredil že delodajalec. V primeru, ko je delavec pri delodajalcu že zaposlen za polni delovni čas, pa bi želel delati krajši delovni čas, se je treba o tem z delodajalcem sporazumeti, običajno pa se sporazumevanje začne s prošnjo delavca.

V primeru delne upokojitve, je to sestavni del postopka, posebna prošnja po mojem ni potrebna.

V primeru izrabe starševske pravice ni potrebna prošnja, ker to pravico staršem daje zakon, delodajalec pa je ne more odkloniti. Zato je dovolj, da se delodajalca o izrabi pravice seznani in zahteva začasno pogodbo o zaposlitvi, ki uredi spremenjene odnose med delavcem in delodajalcem. Po izteku tega statusa pa velja naprej prejšnja pogodba delavca.

Lepo vas pozdravljam.

Alojz Šket