Spoštovani!

O tej temi v zadnjem obdobju veliko pišemo, je seveda tudi pogosta tema pogovorov med ljudmi. V nadaljevanju bomo zato morda ponovili že kdaj prej povedano.

V kolikor vam je direktor pisno ali ustno posredoval omenjeno sporočilo ima ono le informativno vrednost. Taka informacija nikakor ni odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Odpoved pogodbe mora biti izvedena v skladu z zakonskimi določili. Pri tem mora delodajalec paziti, da ima za odpoved stvarne razloge in zagotoviti mora, da gredo delavcu vse pravice po zakonu, kolektivni pogodbi in pogodbi o zaposlivi. Tu poudarjam predvsem pravico do odpovednega roka, do odpravnine in do pravnega varstva. Čez noč torej ne gre.

Delodajalec nima obveze, da odpuščenemu delavcu ponudi novo delovno mesto, pač pa mora to možnost pri sebi preveriti.

Delodajalec ima pravico, da delavcu pogodbo odpove. Zakon določa, da je podlaga odpovedi prenehanje potrebe po opravljanju določenega dela, ki se opravlja pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi delavca. Razlog za prenehanje potrebe je lahko ekonomski (recimo slabi poslovni rezultati, zmanjšanje naročil ...), organizacijski (recimo nova organizacija družbe, nova sistemizacija...), tehnološki (recimo uvedba druge tehnologije, elektronsko poslovanje ...), strukturni (recimo širši makroekonomski ukrepi, ukrepi države ...)  ali podobni razlogi.

Zelo pomembno je, da je razlog za odpoved pogodbe utemeljen in tako resen, da onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji, ki jih določa pogodba o zaposlitvi. Zato mora delodajalec odpovedni razlog v odpovedi utemeljiti in dokazati.

Poleg gornjega mora delodajalec zelo natančno upoštevati tudi postopkovne in druge določbe zakona, ki se nanašajo na:

·        Roke za izvedbo odpovedi pogodbe,

·        Proučitev možnosti za prezaposlitev delavca,

·        Obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe delavcu, postopke vročanja,

·        Obliko in vsebino odpovedi,

·        Zahtevo delavca, da mora zagotoviti vključitev sindikata v postopek,

·        Varovane kategorije delavcev.

Kadar gre za večjega delodajalca, ki odpušča večje število delavcev je obvezno sestaviti program razreševanja presežnih delavcev in v postopek vključiti sindikat in zavod za zaposlovanje.

Varstvo zakonitosti je potrebno na sodišču sprožiti v 30 dneh po prejemu odpovedi. To je delo za odvetnika, zato je prav, da se ga angažira pravočasno.

Delavec, ki mu je redno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga ima pravico do:

·        Odpovednega roka (iz pogodbe, če ga ona ne določa pa iz zakona, najmanj je 30 dni),

·        Odpravnine (za vsako leto dela pri delodajalcu od 1/5 do 1/3 povprečne plače delavca, odvisno od delovne dobe pri delodajalcu),

·        Izrabe vsega pripadajočega dopusta do izteka odpovednega roka ali odškodnine namesto izrabe,

·        Dveh plačanih ur odsotnosti z dela za iskanje nove zaposlitve na teden,

·        Morebitno denarno povračilo namesto odpovednega roka,

·        Denarnega nadomestila za brezposelnost,

·        Prednostne pravice do zaposlitve pri istem delodajalcu, če ta v roku enega leta po odpovedi zaposluje nove delavce in sicer v primeru, če delavec izpolnjuje razpisne pogoje.

Zakonitost postopka je za delavca zelo pomembna tudi zato, ker bo zavod za zaposlovanje v primeru svojega dvoma v zakonitost odklonil izplačevanje denarnega nadomestila. Delavca bo napotil na pravdo. To pa ima lahko za posledico, da delavec do pravnomočnega zaključka pravde ostane brez sredstev za preživljanje vse dokler ne najde nove zaposlitve.

Lep pozdrav,

Alojz Šket