<!-- /* Style Definitions */ p.MsoNormal, li.MsoNormal, div.MsoNormal {mso-style-parent:""; margin:0cm; margin-bottom:.0001pt; mso-pagination:widow-orphan; font-size:12.0pt; font-family:"Times New Roman"; mso-fareast-font-family:"Times New Roman";}a:link, span.MsoHyperlink {color:blue; text-decoration:underline; text-underline:single;}a:visited, span.MsoHyperlinkFollowed {color:purple; text-decoration:underline; text-underline:single;}@page Section1 {size:612.0pt 792.0pt; margin:70.85pt 70.85pt 70.85pt 70.85pt; mso-header-margin:35.4pt; mso-footer-margin:35.4pt; mso-paper-source:0;}div.Section1 {page:Section1;}--> Dober dan. Opisan primer se mi zdi nenavaden. Iz vašega prikaza bi se dalo razbrati, da v posameznem mesecu ne dosegate vse delovne obveznosti (v kolikor traja vaš delovni teden 40 ur). Zato bi se po moje lahko zgodilo, da tudi nadomestilo ne bo izplačano za polni delovni čas. Dopuščam pa, da gre za nesporazum, da tukaj nimamo vseh podatkov. Zato menim, da je najbolje, če zahtevate pisno pojasnilo od delodajalca. Načelo namreč je, da mora delavec v mesecu doseči polni čas zavarovanja. V to se všteje seveda prisotnost na delu, upravičena in morebiti neupravičena odsotnost. Običajno podjetja, ki nimajo enakomerne razporeditve delovnikov ravnajo na 2 načina. Za odsotnost obračunajo povprečni delovni čas (recimo 8 ur dnevno), ali delovni čas, ko bi delavec moral delati (7 ali 8 ali celo 9 ur in podobno). Pomembno je, da da ima delavec plačan ves mesec, recimo 160 ur, ko ima mesec 20 delovnih dni ali 184 ur za 23 delovnih dni. Zaradi napačno obračunane odsotnosti delavec ne more imeti recino 158 ali 162 mesečnih  ur. Nadure v vseh primerih seveda ne upoštevamo. Lepo vas pozdravljam.   Alojz Šket www.atama.si