<!-- /* Style Definitions */ p.MsoNormal, li.MsoNormal, div.MsoNormal {mso-style-parent:""; margin:0cm; margin-bottom:.0001pt; mso-pagination:widow-orphan; font-size:12.0pt; font-family:"Times New Roman"; mso-fareast-font-family:"Times New Roman";}a:link, span.MsoHyperlink {color:blue; text-decoration:underline; text-underline:single;}a:visited, span.MsoHyperlinkFollowed {color:purple; text-decoration:underline; text-underline:single;}@page Section1 {size:612.0pt 792.0pt; margin:70.85pt 70.85pt 70.85pt 70.85pt; mso-header-margin:35.4pt; mso-footer-margin:35.4pt; mso-paper-source:0;}div.Section1 {page:Section1;}--> Dober dan. Vaše vprašanje je povezano z določili zakona o  odmorih in počitkih. najbolje bo, da vam predstavim kaj določa zakon. Iz tega boste razbrali, da nekatere stvari, ki jih v vprašanju predstavljate niso v redu. Recimo, ni dovoljeno, da dela vsak dan 12 ur, ker bi imel preveč nadur in ni dovoljeno, da dela 12 dni skupaj, ker se v tednu ne more spočiti. Zakon pravi: 6. ODMORI IN POČITKI 154. člen (odmor med delovnim časom) (1) Med dnevnim delom ima delavec, ki dela polni delovni čas, pravico do odmora, ki traja 30 minut. (2)Delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s 64. ali 66. členom tegazakona, vendar najmanj štiri ure na dan, ima pravico do odmora meddnevnim delovnim časom v sorazmerju s časom, prebitim na delu. (3)Dolžina odmora se v primeru neenakomerne razporeditve ali začasneprerazporeditve delovnega časa določi sorazmerno dolžini dnevnegadelovnega časa. (4) Odmor se lahko določi šele po eni uri dela in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa. (5) Čas odmora med dnevnim delom se všteva v delovni čas. 155. člen (počitek med zaporednima delovnima dnevoma) (1) Delavec ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 12 ur. (2)Delavec, ki mu je delovni čas neenakomerno razporejen ali začasnoprerazporejen, ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki trajanepretrgoma najmanj 11 ur. vprašanja in odgovori vprašanja in odgovori 156. člen (tedenski počitek) (1)Delavec ima v obdobju sedmih zaporednih dni, poleg pravice do dnevnegapočitka iz prejšnjega člena, pravico do počitka v trajanju najmanj 24neprekinjenih ur. (2) Če mora delavec zaradi objektivnih,tehničnih in organizacijskih razlogov delati na dan tedenskega počitka,se mu zagotovi tedenski počitek na kakšen drug dan v tednu. (3)Minimalno trajanje tedenskega počitka, določeno v prvem odstavku tegačlena, se upošteva kot povprečje v obdobju 14 zaporednih dni. 7. POSEBNOSTI UREJANJA DELOVNEGA ČASA, NOČNEGA DELA, ODMOROV IN POČITKOV 157. člen (posebnosti za nekatere kategorije delavcev) Delavecin delodajalec lahko v pogodbi o zaposlitvi drugače, ne glede nadoločbe tega zakona, uredita delovni čas, nočno delo, odmor, dnevni intedenski počitek, če gre za pogodbo o zaposlitvi: - s poslovodno osebo ali prokuristom, - z vodilnim delavcem iz pete alineje prvega odstavka 52. člena tega zakona, - z delavcem, ki opravlja delo na domu, čedelovnega časa ni mogoče vnaprej razporediti oziroma če si delaveclahko razporeja delovni čas samostojno in če sta mu zagotovljenavarnost in zdravje pri delu. 158. člen (možnosti drugačnega urejanja v zakonu ali v kolektivnih pogodbah) (1)Z zakonom ali s kolektivnimi pogodbami na ravni dejavnosti se lahkodoloči, da se časovna omejitev dnevne delovne obveznosti nočnegadelavca, določena s 151. členom tega zakona, upošteva kot povprečnaomejitev v obdobju, daljšem kot štiri mesece, vendar ne daljšem kotšest mesecev. (2) Z zakonom ali s kolektivnimi pogodbami naravni dejavnosti se lahko določi, da se dnevni in tedenski počitek vpovprečnem minimalnem trajanju, kot ga določa zakon, v primerihizmenskega dela zagotavlja v določenem daljšem časovnem obdobju, vendarne daljšem kot šest mesecev. (3) V dejavnostih oziroma zadelovna mesta, vrsto dela ali poklice v primerih iz četrtega odstavkatega člena se lahko z zakonom ali s kolektivnimi pogodbami na ravnidejavnosti določi, da se dnevni ali tedenski počitek v povprečnemminimalnem trajanju, kot je določen z zakonom, zagotavlja v določenemdaljšem časovnem obdobju, ki ne sme biti daljše od šest mesecev. (4)Po prejšnjem odstavku se lahko zagotovi pravica do dnevnega alitedenskega počitka v dejavnostih oziroma za delovna mesta, vrsto delaali poklice v primerih: - kjer narava dela zahteva stalno prisotnost ali - kjer narava dejavnosti zahteva kontinuirano zagotavljanje dela ali storitev ali - v primerih predvidenega neenakomernega ali povečanega obsega dela. (5)S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko določi, da se vprimerih, ko to narekujejo objektivni ali tehnični razlogi ali razlogiorganizacije dela, upošteva polni delovni čas po šestem odstavku 147.člena kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljšeod 12 mesecev. Lepo vas pozdravljam.   Alojz Šket www.atama.si