Dober dan. Močno dvomim v določilo, da mora biti delavec ves čas v kraju bivanja. To bi bilo po mojem potrebno le v primeru, če ima delavec vsakodnevne terapije in je bolniška namenjena temu. Menim, da je pri tehtanju problema potrebno izhajati iz namena dopusta. Ta je v tem, da delavec obnovi svoje psihofizične sposobnosti za delo. Te bo obnovil na primernem dopustu tudi izven kraja bivališča, morda še bolje kot doma. Ključno pri vsej zadevi je po mojem strokovno mnenje osebnega zdravnika. Če on oceni (sam se bo odločil, ali bo pri tej oceni povprašal tudi komisijo na zavodu), da je je dopust izven bivališča primeren, potem ne vidim zadržkov. Če pa zavod meni, da delavcu v času trajanja dopusta bolniška ne pripada, naj o tem izda odločbo. Kakršnokoli ravnanje delodajalca ali zavoda, ki bi pomenilo preprečevanje pravice do dopusta je nesprejemljivo, razen, če bi šlo za utemeljeno strokovno medicinsko ugotovitev. Ona bi po mojem morala imeti za posledico, da mora delavec v bolnico ali v zdravilišče, vse to pa naj plača zavod. Kaj ostane delodajalcu? Če bo v času dopusta zavod bolniško prekinil potem je možna pritožba. Ne vem ali bi zalegla. Delavcu pa je treba dopust omogočiti, on ni kriv za odločitev zavoda. V primeru prekinjene bolniške bo moral delodajalec izplačati nadomestilo za dopust za polni delovni čas. Če pa zavod ne bo kompliciral, bo delavec v času dopusta za vsak dan prejel polovico bolniškega nadomestila in polovico nadomestila plače. Lepo vas pozdravljam.   Alojz Šket www.atama.si