Dober dan. Mojemnenje je, da to ni fer. Podčrtano. Vaše vprašanje daje dobro priložnost, da otem problemu spregovorim obširneje. Spremljal sem pripravo novega ZDR, ki veljaod 2003 dalje in tudi pripravo novele tega zakona, ki je ravno začela veljati.Prvi teksti zakona niso predvidevali ureditve položaja delavcev, ki sezaposlijo v agenciji za zaposlovanje. Šele v zadnji fazi so se pojavilerešitve, ki danes veljajo. Žal se je zgodilo to, kar je pogosto problem zakonov,in sicer, da niso dovolj natančni. Kose je urejalo ta vprašanja, se je pravilno izhajalo iz splošnega izhodišča, damora biti delavec, zaposlen v agenciji v času, ko dela pri uporabniku v enakem(ali boljšem) položaju, kot delavec, ki je dejansko zaposlen priuporabniku.  V zakon pa se je to pravilo zapisalo pomanjkljivo in zato sov praksi težave. Zapisanoje: 60.člen ZDR (2)Delodajalec in delavec v pogodbi o zaposlitvi določita, da bodo višina plače innadomestila odvisni od dejanskega opravljanja dela pri uporabnikih, upoštevajekolektivne pogodbe in splošne akte, ki zavezujejo posameznega uporabnika. 61.člen ZDR (2) Delodajalec in uporabnik pred začetkom dela delavca priuporabniku skleneta pisni dogovor, v katerem podrobneje določita medsebojnepravice in obveznosti ter pravice in obveznosti delavca in uporabnika. (3) V skladu z dogovorom med delodajalcem in uporabnikom mora biti delavec znapotitvijo na delo k uporabniku pisno obveščen o pogojih dela pri uporabnikuin pravicah ter obveznostih, ki so neposredno vezane na opravljanje dela.   Vzakonu je decidirano zapisano plača in nadomestila (60 člen) in to dajemožnost, da se druge pravice delavca uredijo slabše, kot veljajo za delavcezaposlene pri uporabniku. To je recimo malica, prevoz na delo, regres zadopust, božičnica in podobno. Pri pravicah, ki niso obvezne, kot je naprimerbožičnica, se zato dejansko v praksi zgodi, da jo določeni delavci sploh nisodeležni. Into ni fer. Res ne. Odpogajalske sposobnosti agencije je namreč odvisno, ali bo te pravice uspela spogodbenimi določili izenačiti. V praksi to večinoma uspe, v izjemnih primerihpa ne. Te izjeme nastopijo zaradi pravil, ki so določena pri uporabniku, ali panjegove odločitve, da mora pri "najetih" delavcih nekaj prišparati. V praksi se včasih tudi zgodi, da uporabnih agencije  ne seznani s pravimivišinami in vsebinami pravic, ki veljajo pri njem. A to se sčasoma uredi, kerdelavci na licu mesta  s primerjavo z drugimi, te razlike ugotovijo innanje opozorijo. Praviloma se problem potem odpravi.  Srečal sem tudinaslednji primer, splošni akt delodajalca je določal, da"božičnico prejemejo delavci, ki so ZAPOSLENI  pri delodajalcu". Agencijskidelavci pa resnično zaposleni pri njem niso in v tem primeru božičnice nisoprejeli. Obstajapa še neka slabost. Poznani so primeri, ko tudi nekatere agencije spodbujajouporabnike k angažiranju agencijskih storitev na način, da poudarjajo kakonjihovim delavcem lahko izplačajo nižji regres, malico, prevoz in podobno. Intako prišparajo. Vse to zaradi pomanjkljivega člena, ki sem ga prej omenil. Inna koncu. Večina slovenskih agencij se je pred kratkim povezalo v združenje. Enod zastavljenih ciljev združenja je tudi, da se skupno lotijo izenačitvepogojev dela delavcev. To bo težka debata, a upam, da na koncu uspešna. Pomojih merilih bo uspešna, če bomo vsi skupaj kot obvezno sprejeli načelo enakihpravic delavcev zaposlenih v agenciji in pri uporabniku. In to vseh pravic. Oprostite,preveč sem se razpisal, a je tema vredna tega, še marsikaj bi se dalo dodati,predvsem pa vem, da je veliko delavcev, ki bi tem mojim splošnim ugotovitvamdodalo še veliko zelo konkretnih (dobrih in slabih) izkušenj. Mordasamo še tole, trenutno agencije zaposlujejo cca 5000 do 6000 delavcev. Vsaj še4 krat toliko jih je pa pri "sivih" posrednikih, ki nočejo in nimajostatusa agencije, ker je s predpisi reguliran. Ti delavci pa ne morejo računatina nobeno pravilo in je njihov položaj dejansko veliko bolj izpostavljennepravilnostim in kot vi pravite nefer rešitvam. Lepo vas pozdravljam.   Alojz Šket www.atama.si